Zavarovalniški agent
submitted October 23, 2011
Categories: In Slovene
Odpeljal se je v svojem avtomobil?ku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.
Ja . Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h kateri sem prestopil, ko me je doma?a opetnajstila pri odškodnini. Pred desetimi dnevi me je našla gospodi?na iz telefona. Z zanosom mi je dopovedovala, da bi mi zavarovalnica rada svetovala. Ker sem njihov klient in so se pri možnostih vlaganja in zavarovanja zgodile pomembne novosti. Pristal sem. Bolj malo me je zanimalo svetovanje, želel sem izkoristiti priložnost in skleniti nezgodno zavarovanje. Dogovorila sva se za dan in uro, ko bo prišel zastopnik na dom.
Do minute to?no je pozvonilo. Šel sem odpret in tam je stal on. So tipi, pri katerih mi ni treba premišljevati, kaj bi z njimi. Ker mi je v trenutku jasno. Tega bi zel v naro?je in ga odnesel na kav?. To povem, drugo zadržim zase. Agent, ki sem ga povabil, naj vstopi, ni ve? mladeni?, je mlad moški s sijo?o avro naravne prikupnosti. Je moški v najlepših letih, kakšno mu še manjka do trideset. Slaš?ica moškega spola. Prevzel me je prvi trenutek.
Sledil mi je v kuhinjo, kjer sem imel na mizi pripravljene zavarovalniške police, okoli katerih naj bi mi svetoval. Pokazal sem mu stol. Preden je sedel, si je slekel plaš?. Zelo vitek je, zato je njegov plaš? ozek in dolg. Ozrl se je, kam naj ga odloži, in sem se ponudil, da mu ga nesem obesit. ?im sem plaš? prijel v roke, sem za?util, kako diši. Res dobro, prijetno, niti ne šibko, vendar nevsiljivo. Mladi mož ima ob?utek. In smisel za mero. Ko sem stopil za vrata k obešalnikom, sem težko blago dvignil k obrazu in vdihnil. Ne, o?itno si kapljice toaletne vodice ne spusti ste?i za vratom na hrbet, vonj ni prihajal od tam. Obesil sem plaš? na obešalnik in z roko zdrsnil po blagu. Misli in želje imajo svoje življenje.
Vrnil sem se k mizi in sédel. Delal sem se, da ga poslušam. A sem ga le gledal. Sladkor?ek je rde?elas. To ni svetlo rde?a ali oranžna barva, njegova rde?elasost je odtenek rjave. Kot mladi bikec našega ?asa je imel lase zagelirane v irokezico, seveda diskretno, agentu primerno. Obraz ozek, lep, bolj gracilen, a definirano moški. Je pravilnih potez. Njegova edina posebnost je prepri?ljiva prikupnost. Nosek ozek, ustnice komaj odtenek temnejše od polti lica, o?i rjave, rjave. Pogled nenarejeno prijazen, topel. Živo me je gledal in mi brez sence naveli?anosti razlagal.
Ko se je zgodilo tretji?, mi je postalo jasno, da ni slu?aj. Agent komaj opazno elka. Govori trdi el. V trenutku me je osvojil. Ne padam na moške z juga zaradi ?rednega klišeja. Ne vle?e me južnjaški temperament, lastnega mi nikoli ni manjkalo; kve?jemu premalo jajc imam, da bi izpeljal vse, kar se mi mota po glavi. Moj osebni razlog za posebni odnos je imel dve nogi. Imenoval se je Šemso. Bil je rde?elas, bil je Bosanec. Ljuba mati, gotovo bi se trikrat prekrižala, ?e bi še živela in to prebrala. Ja, tvojega mladega inženirja je nau?il nežnosti v medmoškem seksu krovec, gastarbajter. A to je druga zgodbo. Gledal sem neizpodbitno prikupnega rde?elasega agenta in dušo mi je napolnil spomin na kratko nežno romanco, po kateri sem za vedno povezal rde?elasca južnega rodu s moško ?utno senzibilnostjo. ?e bi samega sebe v življenju ne zdresiral, bi ne mogel uspešno igrati, da ga poslušam. Saj sem slišal besede, samo pomena niso imele. Interferenca me sedanjostjo in spominom je bila prehuda.
Zbral sem se. On mi je nasvetoval o investicijah in skladih, kar mi je moral po službeni dolžnosti, nato sem ga jaz prosil, naj mi pripravi ponudbo za nezgodno zavarovanje. Povprašal je za mojo starost, ra?unal je številke in mi jih pojasnjeval. Med tem sva se gledala. Naj me bes lopi, ?e si tudi on ni ogledoval mene. S svetlim pogledom, z rjavimi o?ki, z ljubeznivostjo, ki osvaja, z vedrino in svežino ?iste duše. Jaz sem mu v mislih slekel tanki pulover bež barve; mu gumbek za gumbkom odpenjal zlikano ?rtasto srajco. Nosil je hla?e na rob in srajco, kravate pa ne. Kljub temu nisem videl niti za prst kože pod vratom, ker mu je rob spodnje majice segal do ovratnika srajce. V mislih sem šel dlje. Ko bi ga imel v sami spodnji majici, bi mu je ne slekel, samo z rokama šel bi podnjo. Morda bi ga sploh do konca slekel v ?isti temi in ga nato gledal zgolj s prsti; kot sva se ?utila s Šemsom.
Agentovo vprašanje, za kaj se bom odlo?il, me je vrnilo v realnost. Prosil sem ga, naj mi da nekaj dni za premislek. Dal sem mu telefonsko številko. Poslovila sva se in se rokovala. Ves preostanek ve?era sem mislil nanj. Moški stisk njegove dlani sem prijetno ob?util še, ko sem legel v posteljo spat. Za lahko no? sem poljubil svojo dlan z mislijo na njegovo. Saj ni mogo?e, da bi ga kdaj osvojil, pa vendarle.
V ponedeljek me je poklical. Po barvi glasu sem ga takoj spoznal. Predstavil se je: Milan. In gotovo bi med sto poslušalci samo jaz v njegovi izgovorjavi slišal trdi »l«. El, ob katerem me je tako prijetno spreletelo. Nemogo?e je treba poskušati, to je moj boj proti malodušnosti. Imel sem pripravljeno strategijo. Vprašal sem ga, do kdaj zve?er dela, ker sem zelo zaposlen. Domenila sva se, da pride ob osmih, v zadnjem terminu, ko še hodi po stanovanjih. Želel sem si, da bi se mu od mene nikamor na mudilo. Želel pa?, ne glede na stvarnost želja.
V torek sem od jutra premišljeval, kako naj mu povem, da me zanima. Vedel sem, da bo pravi trenutek za to potem, ko podpiševa papirje in kon?ava s poslovno platjo. Kaj naj mu re?em? Da si ne nakopljem tožbe o nadlegovanju. Da se ne osramotim. Da ne užalim prijaznega fanta, ?e je mogo?e vse skupaj zraslo samo v moji glavi. Do popoldneva mi je bilo jasno samo to, da nimam jajc, da bi mu direktno rekel, ali mu lahko odpnem srajco, in da sam sebe ne bom ve? mogel imeti za moškega, ?e ne bom rekel ni?. Godlja. Pri?akovanje. Trnje.
Spet je bil to?en. Stal je pred menoj vitek, prijazen, sijo?. Spet sem prevzel njegov plaš?. V blago sem med obešanjem skrivoma potisnil nos. In poleg dišave zaznal tudi nekaj njegovega pravega vonja po moškem. Da bi mi ga bilo dano ob?utiti pri viru! Zopet sva si sedela nasproti. Moj študirani rde?elasec južne krvi je bil kot iz škatlice in do kraja o?arljiv. Mama mora biti zelo ponosna nanj. Prav ima.
Tokrat ni imel tankega pulover?ka. Oble?eno je imel srajco s temno modrimi tankimi ?rtami teliranega kroja, ki je poudarila linijo njegovega telesa. Milan, ko bi ti vedel, kako bi te objel ?ez tvoj tanki život! Strastno, predano. Kako spoštljivo bi te poljubljal po ozkem obrazu, na katerem ni ene nepravilne poteze. Po mehkih, prijaznih ustnicah. In nad zgornjo ustnico, kjer se ti edino brada tako oja?i, da gladko obrito kožo potemni. Ko je s sklonjeno glavo izpolnjeval obrazec za pla?evanje s trajnim nalogom, sem se s pogledom sprehajal po njegovi frizuri, ki je bila kot ravnokar narejena pri frizerju. Bodice ježka ?okoladno rde?ih las so stale pokonci ?vrsto in odlo?no, na svoj na?in so izražale njegovo notranjo mo? in moško samozavest. Dobro se po?uti v svojem telesu. Drsel sem s pogledom in po licih in vratu, kjer je brezhibno obrita, napeta svetla koža klicala po ?utnih dotikih.
Prosil me je za osebni dokument, ki ga je potreboval za drugo polo. Povedal mi je, da za letnico rojstva neverjetno dobro zgledam. Hm, sem si mislil. Da je o tem premišljeval že prejšnjikrat, ko se je peljal od mene domov. Sveta pomagalka, moj agent je premišljeval o meni, ko je bil sam? Zamajal se mi je svet pod nogami. In kako mi to uspe. Danes je bil pri nekom, ki je štiri leta mlajši od mene in je… zgroženo je zmajal z glavo. Kaj delam? Razložil sem mu, da živim, kot me osre?uje, in da delam delo, ki me zadovoljuje. In da se ukvarjam s športom. Seveda, da se mi to vidi, da je tudi on premišljeval o tem in da moram nekaj delati. On premišljeval o meni… S katerim športom, je želel vedeti. Te?em. U! Tudi on je teka?. A te?em kaj na Šmarno goro? Ne, mi je od rok, zato grem raje v hrib nad mojim delom mesta. Kaj pa medvedi, me je resno vprašal. Povedal sem mu, da se teh res ne bojim. Da bi se šel zanj z vsakim medvedom metat, sem mu zamol?al. Je zaklju?il, da sem res videti mlad. Mladosten. Hudi?a, Milan, si mlad ali pa nisi mlad, ve? veselja bi mi storil, ?e bi mi zabil cvek v glavo.
Izpolnjeval je polo z osebnimi podatki. Negovane roke ima, v njih ne drži drugega orodja kot kemi?ni svin?nik. Ima zelo tanke prste. Po njih sem se v mislih lahno sprehodil jezikom. Enega za drugim prelizal, presesal. Zlasti mezin?ek, ki je na njegovih rokah tako majhen in potreben pozornosti. Tudi nohte na prstih ima majhne, prikupne, seveda brezhibno urejene. Vendar to niso niti malo ženske roke, to so moške roke. Na hrbtni strani sem opazil nekaj daljših blontnih dlak, ki se jih zaradi podobne barve polti le stežka vidi. Vzbudile so mi domišljijo. Kaj odganja na koži za manšetami? Kaj pod srajco, kaj nižje, kaj pod hla?nicami?
Izpolnjeval je še zadnji list o zdravstvenem stanju. Ja, si je mislil, da ne kadim. Da za športnika to ni opcija. Da on nikoli niti probal ni in da mama tudi nikoli ni nobenega prižgala. Da je njegov o?e kadil in da ga je mlajši brat nekaj lomil s cigareti. Oh, govoriš o družini, v kateri si se rodil. Saj sem prvo minuto najinega znanstva preveril, da nimaš poro?nega prstana, ampak to danes ne pomeni dosti. Zdaj bolj gotovo vem, da v tvojem življenju ni tvoje ženske.
Na koncu je šel z menoj skozi vse tri pole in mi razložil vse kljukice in številke. Milan, ne vidiš, da me to ne zanima? Kaj ne opaziš, kaj me edino zares zanima? On je povedal še tri izjemne lastnosti produkta, kako se re?e vrsti in pogojem zavarovanja. Podpisal sem. Z lepimi rokami, zbrano in mirno je pospravil pisalo v peresnico in to s papirji vred v torbo. ?as je bil. Vstal je. Šel sem po plaš?. Hotel ga je vzeti iz rok, pa sem ga podržal, da si ga je oblekel iz mojih rok. Ko sem je dajal plaš? nase, sem mu rekel: »Izjemno privla?ni ste.«
Vikal sem ga, ker sva bila že od za?etka na vi. Vendar sta se najina pogleda tikala. Malo je bil v zadregi, pa ne preve?. Zahvalil se je za kompliment in mi ga vrnil. Potem je rekel tisto. In jaz se nisem znašel. In je rekel, da ostaneva v kontaktu, in se bova sigurno še videla. In je odšel.
Milan, vem, jaz sem zamo?il. Moral bi ti odkrito re?i. Recimo, da me spominjaš na nekdanjega ljubimca. Potem bi bilo vse jasno in te ne bi obremenilo. Oba sva prepoznala napetost, oba sva jo tkala. Živo te ?utim v duši. Naj za?nem zdaj tekati na Šmarno goro, da te tam bogvekdaj in bogvekje po naklju?ju sre?am? Daj, nekaj si izmisli in me pokli?i. Imaš številko. Recimo, da bi mi rad predstavil še en zavarovalniški produkt. In jaz ti bom jasno povedal, kateri me zanima. Postani moj ljubimec. Nosil te bom na rokah. Do kav?a. Lepo bom delal s teboj. Dajal ti bom vse, kar znam. Napisal bom divan zate. Od tega, kako dolgo bova skupaj, bo odvisno, kako obsežen bo. Vem, ko bi se te smel dotakniti in te imeti, te ljubiti in zreti, bi verzi sami privreli iz mene. Si o?arljiv, mil in živahnega duha. Si moški, poln lu?i. Vreden si poezije. Samih gazel. Ne odlašaj preve?. Saj veš, najin ?as ne te?e enako hitro.
Biksen