Vojaški škornji
submitted October 23, 2011
Categories: In Slovene
Stopal sem po poti pri?akovanj. Bo kaj? Ne bo ni?? Potipal sem se po hla?nih žepih. Moja sveta trojica, denarnica, klju?i in kondomi, je na svojem mestu. Kondomi za vsak primer. Da mi na bi bilo žal, ?e bi se kaj prikazalo.
Kazalo ni na ni?. ?isto ni?. Kar ni ni? boljše oziroma je slabše: upokojenci. Nasmihajo se mi. Migajo. Ne razumem. Da bi šel z njimi iz so?utja? Iz usmiljenja? Mi pripisujejo obskurne fetiše? So ostali brez razsodnosti ali je nikoli niso imeli? Ne ta kraj me pripelje kurac, on odlo?a o tem, kdo je privla?en. Ima tudi nekaj lastne pameti, vzgoja in izobraževanje nanj nista napravila vtisa. Ostal je brezobziren in pove resnico: »Kogar bogovi ljubijo, ta mlad umrje.« Mojemu kurcu je malo mar, da bom njegov lastnik enkrat v takšnih letih kot so zdaj tile postavajo?i stri?ki. Oni so svoj, ne moj problem. Nisem prišel iz ?lovekoljubja. Ta kraj obiš?em iz samoljubja.
Kurac mi je trznil. Še pred zavestjo, ki jo nadzoruje razum, je zaznal hrbet, ki je izginjal v grmovju. Hrbet v majici brez rokavov. Miši?ast hrbet. V napeti majici. O-ho-ho! Podvizal sem se, da sem ga dobil na o?i. Šel sem za njim. Moški sredi tridesetih, ne prav visok. Poleg tiste sive majice brez rokavov je imel oble?ene lisaste, maskirne hla?e in sredi poletja visoke ?evlje. »Lej, lej«, sem pomislil. »Nekdo, ki se rad igra vojake.« Za?util me je, se obrnil in me pogledal. V obraz je bil zgaran, morda neprespan. Fasciniral me je s posebnim izrazom, ki ni bila toliko odlo?nost kot odlo?enost. Da, odlo?enost. ?eprav ni ni? ukrenil in je hodil naprej. Po kakšnih desetih sekundah se je spet ozrl. Tokrat je bil izraz njegovega obraza spremenjen. Kot prozorna, bleš?e?a lazura ga je prelilo tisto, ?esar se ne da prikriti. V o?eh mu je že imel vlažni lesk, iz katerega sem razbral, da bo moj, ?e ga bom le hotel.
Zakaj ga ne bi? Takle mali vojak utegne biti zanimiva izkušnja. Zavil sem na stransko potko, za katero sem pri?akoval, da se kon?a v goš?avi. Toliko sem postal, da se je še tretji? ozrl. »Tako, zdaj veš, kam moraš priti,« je bilo moje sporo?ilo brez besed.
Pospešil sem in se na primernem mestu ustavil. Preplavljen s pri?akovanjem sem potegnil ti?a iz hla? in ga z nekaj drkljaji do konca utrdil. In nato po?asi in nasladno sprehajal kožico po glavi?u. Voja?ek, boš padel zame? Samo zame? Na kolena? Na vse štiri? Na hrbet? Kod hodiš? Da si, pizdir?ek, nisi premislil? Dajmo. Moje nabito orožje te pri?akuje.
Juhej! Med grmovjem se je pojavil obris njegove postave. Ti?a sem pospravil, se malo razkora?il in sklenil roke za hrbtom. ?as je bil za igro. Ko se mi je približal, je bil v obraz rde?. Opazno rde?. Pet korakov pred menoj se je ustavil. Dvignil je pogled in ga spustil na višino mojih prsi. Z gesto glave sem mu dal vedeti, naj stopi bliže. Pristopil je. Za pol glave je bil nižji. Blond, obrit, po glavi kratko pobrit. Vodenomodre o?i je upiral naravnost v moje prsi. Njegov obraz je bil nepremi?en. Usta je imel velika, vrat mo?an. ?e bi ne imel tega bikovskega vrtu, bi ne bil videti zares moški. S palcem in pokr?enim kazalcem sem ga prijel za brado in mu glavo po?asi dvignil, dokler mi ni pogledal naravnost v o?i. Pogled je držal. Odlo?eno.
»Lušten si,« sem mu rekel. »Lušten. Pojdiva, na kolena!« In je šel. To sem tudi pri?akoval. Vojaki morajo ubogati na prvo besedo. Poslušni morajo biti vsakomur, ki je višji po ?inu. Mlajšemu ali starejšemu, starost ni faktor, šteje samo rang. Ni bilo dvoma, kdo je komu nadrejen. Boril se je z razporkom. S prsti ni in ni mogel obvladati gumbov. Ne re?em, gumbnice so na tistih hla?ah tesne, poleg tega je bilo blago napeto in zategnjeno zaradi erekcije, ki je imela spodaj svoj praznik. Ni ji še bilo dano okusiti ?astniške nadoblasti, ki ji je dajala vetra v jadra nerodna poslušnost voja?ka. Preve? je bil razburjen in še bolj rde? je postajal, ker je bil tako nespreten. Usmilil sem se ga.
»Roke stran!« In jih je dal. Sklenil jih je pred seboj in živ?no lomil prste. »Ne motovili. Daj jih na hrbet!« Dal jih je na hrbet. Razdraženi ud sem rešil je?e hla?. Radostno se je izprožil v zrak in zanihal pred vojakovim obrazom. Velike o?i je prose?e dvignil. Prikimal sem. Kurca se lotil z nervozo, a s stilom. Ujel je ritem in ga požiral po?asi in globoko. Vše? mi je bilo, zafunkcionirala sva kot celota. »Sprosti se!« Ne predstavljam si bolj neumnega ukaza. A glej, deloval je. Spustil je roke izza hrbta in me prijel nad koleni. S celim telesom je valovil v gibanju, ko je prestrezal moje ritmi?ne porive. Užitek ga je bilo gledati. Bil je gore?e predan stvari. Z lahkoto in z zadovoljstvom bi mu kon?al v požiralnik. A bi bilo škoda. »Gor. Na noge!« Prvi?, odkar me je za?el goltati, me je pogledal, spoštljivo spustil kurca in ust, se dvignil in vzravnal. Tako zares, prsi ven, ramena nazaj, glavo pokonci. Po vojaško. Moško. Kljub temu, da ga je bilo po postavi za pravega dedca za polovico premalo. »Spusti hla?e!«
Ni razo?aral, storil je brez obotavljanja. Zdaj sem šel jaz pred njim na kolena. Luštna re?: precej mesnat kurac, ne posebno dolg, jajca v skladu z njegovo postavo, torej bolj majhna, a izrazita. Ud mu je stal trdno in je pulziral v ritmu srca. Izvlekel sem kondom in mu ga navlekel. Lepo po?asi sem ga vzel v usta. ?util sem drhtavico, ki je preplavljala soldatka, ko sem do korena globoko požrl njegov najbolj izpostavljeni, najbolj ranljivi, najbolj deklarativno moški del. Med obdelovanjem tujega mesa sem se z rokami sprehajal po njegovem telesu. Noge je imel ?vrste. Trebuh miši?ast, trden; škoda, da je imel na njem komaj kakšno dla?ico. Zadnjica: majhna in kompaktna, tudi brez dlake. Z zunanje strani sem ga prijel pod ritnicama in diktiral tempo. S palcema in kazalcema sem se bližal njegovemu anusu. Za?util sem pri?akovanje. S štirimi prsti sem prijel za kožo v okolici anusa in stisnil, tako da se je zadnjik uvihal navznoter. Voja?kovo telo je vzdrhtelo. S stiskanjem in popuš?anjem tega prijema sem podkrepil ritem fafanja. Upravljal sem z njim.
Izpustil sem ga iz ust in se dvignil na noge. Spet se je vzravnal tako kot prej. Zrl je predse, o?i je imel popolnoma pijane od seksualne omamljenosti. Roke sem mu položil na rame in lepo po?asi drsel po njegovih bicepsih, na katerih je stala plast potu. Lepe mišice je imel. Trenirane. Da. Mali ho?e biti moški. S palcema sem drsel po žili, ki se je tako lepo izbo?ena vlekla izpod pazduhe proti komol?nemu pregibu. Prešinil me je spomin iz davno pozabljenih plasti zgodnjega otroštva: bomboni »505 sa crtom«. Ja: ta lepa izbokla, polna mišica bi bila brez žile brez tistega nekaj. Brez presežka nad drugimi mišicami. In dobil sem še ne uvid: ta mišica ni ni? drugega kot preslikava kurca. Preslikava, ki izdaja moško obsedenost z velikostjo, pretiravanjem, napihovanjem. To je tista moška mišica, ki jo moški ho?e in sme kazati, ?etudi ni zmeraj spodobno in primerno, a zaradi nje ne more kon?ati v zaporu. Da gre res za prispodobo kurca, jam?i modra žila, ki se vle?e po celi dolžini.
Ob tem spoznanju je zavrelo tudi meni. Spet sem ga prijel za rame in lepo po?asi zasukal. Dlani sem mu položil na hrbet, še vedno oble?en v majico brez rokavov, le da vso potemnjeno, ker je bila premo?ena od potu. S pritiskom dlani sem mu da dal povelje, naj se skloni. Sklonil se je in obstal. Hitro sem si navlekel kondom in mu ud prislonil na zadnjik. Prijel sem ga za boke in kakor morje, ki se z valovi zaletava v obalo, za?el tiš?ati vanj. Kot morje, ko piha jugo, ko so valovi veliki, resni, po?asni, mo?ni. Najprej sem valovil zadržano, nato odlo?neje. Ko sem prvi? premagal odpor njegove v kr?u zategnjene ritne mišice, je javknil in trznil. In se mi snel s kurca.
»Ne cvili, pizda! Drži! Ne naredi me tega še enkrat!« Otrdel je, mišice celega telesa so se mu napele. Opazil sem, kako so se mu prsti zarili v stegna, kjer je iskal oporo za ravnotežje. S širokega, mesnatega vratu so se mu cedila srage potu. Spet sem mu kurac nameril v anus in za?el ritmi?no pritiskati. Malo se je sprostil. Ko sem za?util, da se mi vanj odpira pot, sem mu siknil: »Si moški?« In mu brez usmiljenja, nezadržljivo in hudobno, v enem naglem sunku porinil ud do konca v drobovje. In obmiroval. Streslo ga je od glave do pete, a ni cmevknil, niti se ni prestopil. Za?el sem porivati, lepo lagodno, brezskrbno. Osredoto?il sem se na stopnjevanje lastnega užitka. Lok naslade sem napenjal postopoma, a na?rtno z vsakim porivom bolj. Trudil sem se, da bi bili koraki stopnjevane napetosti majhni, komaj zaznavni, a napredujo?i. Tetivo in lok sem obremenil do maksimalne mere zdržljivega in ko ni ve? šlo, radostno izstrelil gore?o puš?ico orgazma. Ko sem se do kraja izcedil v njegovo rit, sem izvlekel ud, snel kondom in ga zalu?al v grmovje. Voja?ek se je prijel za pas na hla?ah in si jih povlekel na rit hkrati s tem, ko se je vzravnal. Torej takoj. V obraz je bil popolnoma pretresen. O?i je imel rde?kaste, ?e ne od nehotenih solza pa od slanega potu, ki mu je polival obraz.
»Ne boš kon?al?« Kratko je odkimal. Še vedno je na licu izrazu kazal odlo?enost, ki bi rada bila odlo?nost, s katero je naredil name prvi vtis. Drža telesa je kazala notranjo trdnost, ?e ne prirojeno, pa pridobljeno. Ko se je zapenjal, je gledal strmo predse. Da, mali se je odlo?il, da bo moški. Pri meni je naredil izpit. Mojo objestnost in sebi?nost je prenesel brez znaka šibkosti.
Obrnil se je, da bi odšel. »Po?akaj!« Obstal je, se ozrl. Stopil sem k njemu. Ga prijel pod brado in mu dvignil obraz. Ga hvaležno poljubil. Prvo sekundo je imel ustnice trde kot granit. Seveda, vojaki se ne poljubljajo. Nato se je omeh?al. ?im sem za?util, da mi je za?el poljub vra?ati, sem se umaknil jaz. Da ne bi postala solzava. Da ga ne bi spravil v zadrego. Sprejel me je za nadrejenega. Tako je moralo ostati.
?ez nekaj mesecev sem sodelavki, ki je bila na daljši bolniški, na dom prinesel papirje iz kadrovske službe. To je bil prijazna gesta, ker se je mudilo s podpisom. V njeni predsobi sem trznil. Pred garderobno steno so pod vojaško bundo stali prav taki ?evlji, kot jih je nosil moj voja?ek. Sodelavkin mož je poklicni vojak. Je mogo?e, da je bil moj voja?ek – vojak? Pravi vojak? ?e je bil, si je še dvignil ceno v mojih o?eh. Moški v službi domovine… Kak lep ob?utek, da me je vzel za del te domovine. Pomnil ga bom, pomnil. Nekaj mi govori, da bo tudi on mene.
Biksen