Odbojka
submitted October 23, 2011
Categories: In Slovene
Hodil sem na odbojko. Eno leto. Ne bom olepševal, bil sem slab, zato sem se že ob semestru odlo?il, da bom vztrajal samo do po?itnic. Da sem bil slab igralec, je imelo svojo dobro stran: med tekmami v glavnem sedel na klopi. In gledal druge, lahko zelo natan?no in doživeto. Tudi med treningi nisem imel o?i zaprtih, da ne bo pomote. Moja prozornost je bila namenjena predvsem enemu, ime mu je bilo Vojko. Primorec, vitek, športen po duši in telesu. Tak nemiren tip, neprestano na visokih obratih, hlasten in malo nervozen. Povsem jasno mi je bilo, da ne bova nikoli ni? imela. Bil je sto odstotno pravoveren, strejt. Res je tudi, da sem bil kot študent pri napeljevanju stikov zelo zadržan in si zlepa nisem upal dati pobude. Ne samo strah pred zavrnitvijo, tudi strah pred sramoto med kolegi na izrazito moškem študiju me je držal v šahu, da sem fante okoli sebe predvsem opazoval.
Vojka sem dokaj dobro poznal s fakultete. Vpisan je bil na drugo smer in pri nekaterih predmetih sva bila v isti skupini. Z njim nisem mogel govoriti o ni?emer drugem kot o vremenu, športu in izpitih. Še tu so bili domet njegove komunikacije stavki iz petih besed. Bil je brez domišljije in brez vsebine, ki bi me zanimala. A me je zelo, zelo zaposloval. Da bi bil v Vojka zaljubljen – ni šans. Sem bil vanj zagledan? Ne, ne morem se zagledati v nekoga, do katerega ne ?utim notranje naklonjenosti. Pri Vojku je šlo samo za seksualno privla?nost. Dražila me je njegova zunanjost, forma, telo, njegova duševnost nikakor, kve?jemu športni duh. Zdravniška diagnoza bi se glasila: alergija. Kadarkoli in kjerkoli sem ga videl, sem za?el otekati. Da me privla?i, ni nikoli opazil, ker za zaznavanje takšne možnost ni imel vgrajenega programa. Po svojih lastnostih je bil res moški iz privoš?ljivih babjih vicev. Kot že re?eno, sem svoje zanimanje do njega tudi dobro prikrival. Bil sem pokrita rihta, res, takšna pokvarjene vrste.
Re?eno: za odbojko sem bi zani?. Saj za nobene igre z žogo nisem prida, vendar imam šport rad. Zlasti telovadnice. S puberteto so postale garderobe skrajno zanimiv prostor za draženje domišljije. Prepotena telesa, rezki vonji, na pol sle?eni fantje, kasneje goli moški, tuširanje, brisa?e, obla?enje. Soparno od prve do zadnje sekunde. Da bo v takšni predstavi nastopil Vojko, sem vedel že pred za?etkom treningov. Videl sem, da se je vpisal na spisek za odbojko. Kaj bi se sprenevedal: ker se je on, sem se še jaz.
Na Primorca sem postal pozoren, ko sva se po semestru znašla v isti skupini za predavanja in vaje. Enkrat, takoj po prvomajskih praznikih, sem se prišel v predavalnico med zadnjimi in poiskal sedež v ozadju. Medtem, ko sem lezel v prazno vrsto, se mi je pogled prilepil na Vojka. Prvi? sem ga videl v kratkih rokavih. To me je prepri?alo, da sem se usedel tik za njega. Predavanje je bilo dolgo?asno kot vedno, a ne zame. Moške roke so lahko zelo vznemirljive. Vojkove so bile miši?aste, a ne pretirano, niti bicepsov ni imel umetno nabildanih. Najlepše na teh rokah je bilo, da so bile brez podkožnega maš?evja. Tip je imel v sebi preve? testosterona in preve? predan je bil športu, da bi se mu kaj nabralo, zato se je ?udovito videl najmanjši premik vsake drobne in velike mišice posebej. Pod tanko kožo so se mu jasno risale modrikaste žile, nekoliko temnejše polt je bila prekrita s šrafuro iz rjavih dla?ic. Ker je bil cel bolj visoke in vitke vrste, je bil takšen tudi v prste. Imel je dolge ?lenke, spodnji so bili prav tako kot hrbet dlani polepšani z nadihom kratkih dlak. Natan?no sem preu?eval tudi razgaljeni del nadlakti, ki ga je rokav zakril ravno tem, kjer bi se mu morale dla?ice za?eti red?iti in izginjati.
Tip je pisal, radiral, listal, se praskal za ušesi. Jaz nisem pisal, nisem radiral in nisem listal. Skozi hla?e sem se držal za oteklega ti?a. Od tega, kar sem videl, in tega, kar sem si v domišljiji slikal, je v meni rasla eroti?na temperatura. Vedel sem, da se ne bova nikoli znašla skupaj v postelji, zato sem sklenil, da se bom okoristil vsaj s pogledom nanj. Ja, izkoristil ga bom, Vojka zlorabil brez njegove vednosti. Hudo ekstremno je bilo: profesor je za govornico bral iz skript enoli?ni bla-bla-bla, kolegi so grobni tišini pisali zapiske, jaz pa sem lepo po?asi vzel oné iz hla? in se neslišno lotil rokodelstva. Nastavljeni rob?ek je kmalu požiral pridelek. Veliko samoobvladanja je bilo potrebnega, da sem pri orgazmu ostal nepremi?en, še težje je bilo zdržati sapo, da nisem zbudil pozornosti. Vajo sem do po?itnic ponovil dvakrat.
?ez poletje sem na Vojka malo pozabil, ob prvem jesenskem snidenju pa je poželenje do njega planilo vame s dvojno mo?jo. Kako naj ga imam, ?e ga ne morem imeti? Želel sem ga vsaj videti golega, da si malo razbremenim domišljijo. Zdaj razumete, zakaj sem se prijavil na odbojko takoj, ko sem videl na spisku njegovo ime.
Komaj sem ?akal na prvi trening, da bi ga videl, kot sem si ga želel. Pred treningom se ni zgodilo ni?: iz sosednjega študentskega doma je prišel v trenirki, pod katero je bil že oble?en za igro. V telovadnici sem si napasel radovednost ob pogledu na njegove noge: razmeroma tanke, ?vrste, ravno prav kosmate, za umret seksi. Notranje sem godel, ko sem mu je od potu mokri dres za?el lepiti na telo in kazal obrise vsega, kar je bilo spodaj. Bolj ko se je bližal konec treninga, bolj sem bil omamljen od pri?akovanja. V garderobo sem prišel med prvimi, seveda, da ne bi ?esa zamudi. Svoje stvari sem ob prihodu postavil tako, da sem imel Vojka na o?eh. Globoko sem dihal, ko je prišel do svoje torbe. Tam je na cp-cp potegnil mokro majico s sebe, jo zalu?al v torbo in že je imel oble?en zgornji del trenirka. Tako na hitro, da sploh nisem dojel, kaj se je zgodilo. Umazanec se ni stuširal, le pograbil je svojo torbo in hitel v študentski dom. Razo?aranje je bilo veliko.
Naslednji? ni bilo druga?e. Kot bi zabliskal s flešem, že je bil preoble?en. Kljub temu sem si po nekaj treningih sestavil sliko njegove golote nad telovadnimi hla?kami. Kaj bi govoril: mišica, kontura, gladka in ?ista koža, estetski užitek, pogled nanj eroti?na poslastica. Na višini grodnice je imel za dlan veliko zaplato moške dlake, ki se je nižje zožila v poto?ek, ki je tekel ?ez popek in se nižje komaj kaj razširjen skril za rob hla?k. Kar me je še bolj dražilo, je bila dlaka zadaj nad hla?kami. Ni? konkretnega se ni videlo, samo nekaj polžasto zaviti dla?ic je gledalo ven, ki pa so obetale, da je nižje doli pospravljena slastno kosmata ritka. Posebno rad se ga gledal od zadaj, ko se je nagnil navzdol vezat telovadne copate in se mu je pas spustil za kakšen centimeter nižje. Kolikokrat sem fantaziral, kako bi za hla?ke zarinil roke, in spredaj in zadaj isto?asno… Da ne govorim o tem, kako rad bi ga videl golega, kako neskon?no rad bi ga videl skozi soparo pod tuši, z vsem, kar je Vojko bil. Ni šlo.
Obsedlo me je, da moram vsaj doživeti orgazem, ko ga bom gledal brez majice. Edina možnost je bila v telovadnici. Kako izvesti podvig, da ne bi opazil on in petnajst drugih tipov zraven? Sem študiral in naštudiral. Doma sem vadil in ugotovil, da moram trdega ti?a z zategnjeno kožico stisniti med stegna, ?vrsto napeti mišice in nekajkrat krcniti po bradavicah. Ob misli na Vojka je bil orgazem tu. Doma že, kaj pa v garderobi? Rekel sem si, da pogum velja. Odlo?il sem se, da bom manever izvedel prvi?, ko ga bom imel na o?eh in ob sebi v garderobi ne bom imel sosedov.
Prišel je ta dan, ko nas je prišlo na trening nekaj manj. Po?il sem s svojo robo v kot. Vojko pa bil direktno pred menoj pri srednji vrsti klopc. Vedno se je preobla?il tako, da je bil obrnjen h klopi, zato sem vedel, da mi bo kazal hrbet in noge. Tudi prav. Trening se je vlekel, kako se je vlekel… Ko so od konca ostale tri minute, sem natvezil trenerju, da moram nujno na straniš?e. Izmuzni sem se v garderobo. Od pri?akovanja mi je ti? otrdel takoj, ko sem vstopil v prostor s tistim zna?ilnim vonje. Sedel sem naštudirani položaj. Ti?a sem od spodaj spustil na prosto, zategnil, ovil glavi? v papirnati rob?ek, namestil in stisnil med stegna. Zadnjico sem potisnil nekoliko nazaj, da je bil moje orodje dobro skrito in da se od zgoraj ni ni? videlo. Preizkusil sem bradavice. Bile so razdražene in skrajno ob?utljive. Vedel sem: zdaj ali nikoli. Bila je sredina maja, ?e ne izvedem tokrat, bo konec treningov in tipa nikoli ve? ne bom videl v telovadnici.
Koraki. Glasovi. So že v garderobi. Naredil sem se neopaznega iz za?el igrati odvezovanje zavozlane vezalke. Vojko je prišel med zadnjimi, s kolegom je živahno debatiral o zapravljeni žogi in takem. Že bil pred menoj. Polt je imel pokrito s ?isto tanko plastjo potu, zato se je cel svetil in sijal kot božanstvo. Od razburjenje se mi je meglilo pred o?mi. Nad boki si je prijel majico, da jo potegne s sebe. Sekunda! Že je metal majico v športno torbo. Goli, od potu svetle?i se hrbet se je nastavljal in širil pred menoj. Od potu zlepljene dlake na nogah in tiste vražje dla?ice nad hla?kami. Ne, poti nazaj ni bilo. Z desnico sem dvakrat brenknil po bradavicah in orgazem se je sproži. Kar je sledilo potem, ja bilo popolno presene?enje. Vojko je z obema rokama zgrabil še hla?ke in jih živ?no in hitro, kakršen je pa? bil, potegnil navzdol, jih zabrisal v torbo. Preden je iz torbe izvlekel hla?e in jih spravil na potne noge, sem imel nekaj sekund razgleda na najlepšo ritko na svetu. Ko se je moj orgazem že za?el fizi?no odvijati, so Vojku padli klju?i in hla?, ki jih je navlekel nekako do kolen. Sklonil se je, da ji bi pobral, in vtem sta se polovici te najlepše kosmate ritke vseh ?asov nekoliko razmaknili. V dnu razpoke sem med zgoš?enimi dla?icami zaznal rožnati anus, obenem pa se med stegni poblisnila Vojkova jajca. Sredi divjega in na tako divji na?in izvajanega orgazma je bila to kaplja ?ez rob tistega, kar lahko rojen ?lovek zdrži. Kar prelomilo me je v pasu, trznil sem, ti? se mi je izmaknil in spodaj pod stegni pogledal na prosto. Ker mi je noga divje trznila, se je Vojko obrnil in vprašal: “Kaj je s tabo?” “Vezalka!” in sem igral odvezovanje vezalke, se nagibal globoko naprej, noge tiš?al skupaj in upiral obraz v tla, da ne bi opazil moje spa?enosti, zariplosti ter sperme, ki se je izlivala naravnost na tla. Hvala bogu je bil površen kot zmeraj. Obrnil se je v prejšnjo smer, nadaljeval z obla?enjem in z debato o športu s prejšnjim sogovornikom.
Bela sperma na sivih javnih ploš?icah in deset tipov okoli! Bedak, bedak. »Odvezal« sem vezalko in s telovadnim copatom pokril materialne sledove orgazma. Kolikor se je dalo diskretno sem si ?ez naro?je položil brisa?o in si, kot da brišem pot z nog, obrisal ti?a, ga pospravil v hla?ke in umaknil rob?ek, ki mi je na pol prepojen obvisel med nogami. Nato sem diskretno stopil na rob brisa?e in popivnal sledove s tal. Da ne bi budil pozornosti, nisem nikogar gledal, ni? rekel, in vse sem delal z ležernostjo, ko sem jo zmogel odigrati.
Zaklju?il sem s pospravljanjem in se z o?mi sprehodil po kolegih. Z obrazov sem bral, da ni nih?e ni? opazil. Neverjetno, kako so ljudje površni. Ne, tistega dne nisem šel pod tuš. Noge so me komaj nosile. Bil se popolnoma pretresen od tako tveganega manevra in tako hudega orgazma. Nekaj ur je moralo miniti, da sem prišel k sebi.
Podvig je bilo velikansko tveganje. Neumnost. Grd eksces. Priznam pa, da je bil koristen. Ozdravil me je. Po tistem me Vojko ni ve? zanimal, kakor da sem s tem dejanjem izživel ves seksualni interes do njega. Olajšal sem se bremena in se posvetil novim dogodivš?inam in bolj resnim zvezam.
Biksen