Simon
submitted October 23, 2011
Categories: In Slovene
Takrat sem delal na ministrstvu. Za umret dolgo?asno, družbeno nekoristno, a glede na koli?ino vloženega dela dobro pla?ano. V?asih si je treba v življenju odpo?iti in nabrat mo?i za kaj bolj smiselnega. Tista služba je bila naporna zaradi intrig. Toliko spletk, babje hudobije in nesmiselnih spopadov za vsako malenkost, ki postanejo razumljivi šele, ko spoznaš zakulisje, nisem doživel ne prej ne pozneje. Posvetil sem se svojem delu in se po najboljših mo?e izogibal vpletanju v tuje igrice. Mol?e sem spremljal dramo o med?loveških odnosih in v njej sam odigral epizodno vlogo.
Prvi dan, ko je nastopil službo, ga je šefica ga je vodila od pisarne do pisarne in mu predstavljala sodelavce. Takoj sem si zapolnil ime, kar je zame dosežek: . Kako bi si ga ne! Pripravniki tako ali tako gledajo v svet z velikimi o?mi, ta pa je imel velike in tako nenavadno rjave. Svetlo rjave. Kot med. Tudi lase je imel svetlo rjave in ker je bila jesen, so bili še posvetleni od poletnega sonca. ?e bi imel daljše, bi se mu zavili v kodre, tako pa so bili samo valoviti. Nosil je ?isto kratko bradico, bil je kot iz škalice in z eno besedo sr?ek.
Ne, nobenih na?rtov nisem imel z njim. Le kako naj bi jih imel! O njem nisem vedel ni? in takrat imel sem druge kadrovske na?rte. Na misel mi ni prišlo, da bi šel sondirat teren, ali bi bil novi sr?ek sploh za stvar. Nikoli nisem pogledal stran, ko je hitel po hodniku s šopi papirja v roki. Ko me je brez suknji?a prehiteval na stopniš?u, ga je bilo sploh lepo pogledat v tisto maj?keno ritko. Pri tem bi zaradi mene lahko ostalo.
Delal je v sosednjem oddelku. Zgodilo se je, da je za?el hoditi na malico s sodelavcem iz tistega oddelke. S tistim sodelavcem, s katerim si navadno sedala za isto mizo v menzi, kjer sva si svojimi šalami razbijala monotonijo birokratskega delovnika. In je za?el prisedati k meni, tudi ko sva bila sama. Zgovoren je bil, tudi kar duhovit. Prisežem, da nisem nikoli namigoval in kakorkoli nakazoval, da si ga predstavljam brez suknji?a in kravate v kakšnem ?isto druga?nem kontekstu. On pa je govoril in govoril, najraje o svojem dekletu in o tem, kje sta bila in kaj sta si privoš?ila. Te zgodbice so bila zame popolnoma nezanimive, imel sem pa med poslušanjem priložnost, da si ga lahko v miru ogledujem. S pogledom sem se pasel po njegovem obrazu, preu?eval, kako si je spet druga?e prirezal bradico, drsel po njegovem nosku, obrveh, zaliscih, vratu. Postaven de?ko je bil. Precej droban, a skladen in lepo razvit. Domišljijo so mi zelo zaposlovale njegove roke; imel je tanke prste, a široke dlani.
Potem sem izposloval, da so ga dodelili za ?lana projektne skupine, ki sem jo vodil. Sre?evali smo se dvakrat tedensko. Osupel sem bil, kako s svojega poklicnega podro?ja ni? ne ve in ni? ne zna – o?itno v našem šolskem sistemu res vsak pride do diplome. Bil je pa sr?kan in ljubezniv, popolnoma neuporaben a tudi povsem neškodljiv. V?asih ob sebi trpimo nekoristne re?i, ?e nam lepšajo življenje. Ja, je bil takšna lon?nica, ki je delala življenje v sivih pisarnah in sejnih sobah ministrstva prijaznejše. Z lo?nicami ne seksamo in jih imamo kljub temu radi.
Po neki abotni seji se je za minuto zadržal pri meni v pisarni. Grozno je bil hud, ker je šefica pred vsemi popljuvala njegove izra?une. Malemu je res naredila krivico in to še brez vsakih manir, kakor krampu priti?e. Prizadet je bil. Pridušal se je, da je odurna in odvratna in sploh in oh. In da z njo ne bi seksal za nobeno ceno. Tudi ?e bi bil eno leto zaprt brez ženske, ne. In da bi že rajši z mano. Debelo sem ga pogledal. Takoj je dodal: »Ali pa s krokodilom.« Rekel je adijo in še ves razburjen odfurjal ven. V lepo živalsko druš?ino me je postavil. Njegova pripomba o seksu me je zmedla. O seksu se v službi nisem pogovarjal z nikomer in na ?elu mi ne piše, s kom in kako spim. Poleg tega sem se obdal z visokim zidom spodobnosti, za katerim sem imel ljubi mir. Pa se nenadoma pojavi krokodil?ek ?ek…
Pred vrati so bili novoletni prazniki in zadnji delovni petek je bila napovedana službena zabava. Znana scena: sejna soba, trgovinski piškoti v plasti?nih škatlah, narezek iz delikatese ter steklenice janževca. Bog pomagaj, a se spodobi po službi ostati in dokazati lojalnost kolektivu. ?e ob takšnih priložnostih jem in pijem, me boli želodec. Pomenkoval sem se o predlogih zakonov, pravilnikih in predpisih, programih … Bolj zanimivo je bilo opazovati šefico, ki se je tisto pozno popoldne trudila biti prijazna in ljudska. Ni ji pristajalo, narejeno je bilo do amena. Ker je piškotke pridno vlažila z vinom, je kmalu udarila na dan njena prava narave. Naenkrat je govorila samo še ona in z glasno ter oblastno razlagala o zadnjih po?itnicah na Kanarih in v Šarm al Šejku. O hrani, ki je zani?, o sobaricah, ki so nemarne, o taksistih, ki goljufajo. Potem se je razgovorila o golfu. Vsi so je brez besed gledali in poslušali o grinih, njenem patanju, hendikepih. Gledal sem obraze sodelavcev, na katerih se je brala mešanica ob?udovanja, zavisti in prezira. Ko sem prišel s pogledom do a, sem se zdrznil. Mali me je gledal v o?i, mirno in z zanimanjem. Kaj mu je? Spustil sem pogled in ga spet dvignil. Še vedno me je gledal. Spreletela me je nelagodnost. Nekaj sem za?util v zraku. Zalotil sem se, da sem se na stolu nemirno presedel.
Zapel sem si zadrgo in se obrnil do pisoarja, ko so se vrata straniš?a oprla. Vstopil je . Postal sem. Med nama sta bila dva koraka – saj veste, da so lahko na ministrstvih avle ?im ve?je, morajo biti straniš?a toliko manjša. Obstal je tudi on. So pogledi, ki jih ni mogo?e narobe razumeti. Stala sva in se gledala, za sekundo, ne ve?. Potem je on stopil naprej, da bi prišel mimo mene do pisoarja. Z levico sem se naslonil na nasprotno steno in mu zaprl pot. Prostor je bil neskon?no tesen. ?as se je ustavil. Gledal sem ga naravnost v o?i in ?util, da moj pogled seže v sredico njegove zavesti. », a te še vedno ne zanimajo luknje in luknjice gospe šefice?« Kratko je zajel sapo in obstal z napol odprtimi usti. Z desnico sem mu narahlo prekril usta. »V svoji pisarni bom.« S prsti sem zdrsnil ?ez njegove ustnice in bradico, s konicami prstov spolzel ?ez njegovo adamovo jabolko do kravate. Segel sem pod vozel in mu kravato z obema rokama poravnal, simboli?no zategnil in pogladil. V?asih sem tako hudi?evo pokroviteljski. In odšel.
V pisarni sem stopil za vrata in se naslonil na steno. Srce mi je razbijalo. Zadrževal sem sapo in vlekel na oko. Se bodo oglasili koraki? Slišal sem samo glasno govorjenje in smeh iz spodnjega nadstropja. V desni dlani so me še š?egetale in žgale š?etine ove bradice. Saj sem zmešan! Kakšne štose se grem? Panika! Živ?no sem se potolkel in pogladil po prsnem žepu. Kjer drugi nosijo okrasne rob?ke, imam jaz kondome. Majhen tesen žepek, iz njega nikoli ne padejo ven ob nepravem ?asu in na nepravem kraju. Ja, vse na svojem mestu. Morda bi le utegnil rabiti.
Tišina. Tema na hodniku, mrak v pisarni, kjer so se risali obrisi pohištva la zaradi cestne razsvetljave, ki je presevala skozi okna. So to koraki? Slišal sem samo še srce, ki mi je nabijalo v ušesi. Vrata so se neslišno odprla. je s tipajo?im korakom stopil v pisarno. Ni me videl.
»Tu sem,« sem rekel skoraj šepetaje. »Zapri vrata.« Res jih je zaprl in se obrnil proti meni. Odlepil sem se od hladnega zidu in vro?i?en in nekoliko negotov stopil proti njemu. Skrivna, nedoumljiva sila naju je v trenutku potegnila v objem. Tesen, magneti?en. Najprej sva stala negibno zlepljena in drug drugega ?utila s celo površino najinih teles. Miže sem se predajal temu neskon?nemu prvinskemu užitku. Samo utripanje src, dihanje in toplota objetih teles. Ne, to je šele za?etek! Z zgornjim delom telesa sem se rahlo odmaknil od njega. Najine o?i so se že nekoliko navadile teme. Bil je nekaj manjši od mene. Nagnil sem glavo proti njegovim ustnicam. Dale? od tega, da bi se hotel poljubljati z vsakim moškim, a te ustnice sem preprosto moral imeti. Razumel je in bil za. Ko sva se sre?ela v poljubu, je treš?ilo. Za?ela sva se divje otipavati. Bradati moški me ni koli niso zelo vznemirjali, ampak ta kratka sladka bradica – to me je spravljalo iz tira, žgalo in podžigalo. Suknji?a sta zletela v kot. ?util sem, da se mali topi v mojem objemu kot ?okolada na vro?ini. Zrinil sem roko med naju in ga zgrabil za kravato. Držal sem ga zanjo kot teli?ka na povodcu. Držal gospodovalno in ga vlekel k pisalni mizi. Z ritko sem ga naslonil na rob mize in se sam spustil na stol. Tisti pisarniški stol na koleš?kih. Potegnil sem se bližje in mu obraz zakopal v ploski trebuš?ek. Potegnil srajco izza hla? in nestrpno odpenjal gumbe od spodaj navzgor. Odpel sem tri in potegnil konca srajce narazen. Ja, to je tisto! Kje se je kravata kon?evala, je imel fantè kožuš?ek, ki se je za?el prst nad popkom in se nato širil proti pasu na hla?ah. Z ustnicami in zobmi sem se zagrizel v ta kosmati okras, je imel prste v mojih laseh in sopel. Odpasal sem ga. Hla?e so same zdrknile proti gležnjem. Segel sem v žep po kondom, ga odprl in za trenutek prijel z ustnicami, da sem lahko z obema rokama po?asi, po?asi vlekel njegove bokserice navzdol. Pamž presneti! V polmraku sem videl, da so bile potiskane s krokodil?ki. Ne, to ne more biti! Mali si me je privoš?il. Na ekspres sem mu potegnil spodnjice do kolen, mu v trenutku narolal kondom in za?el požirati njegovo vro?e meso. Bil sem ?isto iz sebe. Še dobro, da sem se pravi ?as osvsetil, da drhti in hrope. Tako poceni in hitro je ne boš odnesel! Izpustil sem ga iz ust. Mali se je šele po nekaj trenutkih predramil iz zamaknjenosti in me vprašujo?e pogledal.
»Po?asi. Po?asneje!« sem šepnil. Prijel sem ga za ritnici in mu narekoval ritem, s katerim me je suval v usta. Zelo po?asi. Zelo po?asi. Godel je od užitka. Jaz tudi. ?vrsto sem ga držal za sr?kani mali ritnici. Bili sta goli, samo v razporku sem s konicami prstov ?util dla?ice. Z levico sem krenil naprej in se milimeter po milimeter pritipal do njegovega ritnega popka. Samo prislonil sem jagodo sredinca na vro?o to?ko. Njegovo godenje je prešlo v vzdihovanje. Vodil sem igro kakšno minuto, on me je ves ?as držal in v ritmu stiskal za ramena. Spet sem ga izpustil iz ust in vprašal: »Greva naprej?«
»A-hm« je bil njegov odgovor. Še zadnji? se ga posrkal vase. Šel z desnico gor do njegovih ust. Željno je popadel moje prste. Šele, ko so bili povsem spolzki od sline, sem se z njimi vrnil na prejšnje mesto. Ko je nasajen name sedel v mojem naro?ju, ni ve? dolgo trajalo. Suval sem kolikor sem mogel obzirno. Z levo roko sem bil pod njegovo srajco na hrbtu, v desnici držal njegovo nepopustljivo trdo meso in ga vodil h koncu. Sledil sem mu z nekaj sekundami zamika.
Ko je stal pred menoj, sem mu snel kondom. Ne jaz ne prej nisva opazila, da ga je imel na sebi do konca. Ko si je zapenjal hla?e in srajco, sem oba kondoma hkrati prijel s palcem in kazalcem, z njima pobingljal, da sem zbudil fantovo pozornost, ju skupaj zavezal in šepnil: »Združena za vedno.« To ga je o?itno zmedlo. »Midva?« je vprašal. »Kondoma,« sem mu pojasnil. Zvezani gumici položil na poskusni natis odlo?be, ki bo pognala k vragu novih 200.000 evrov državnega denarja, papir zme?kal in zalu?al v koš za smeti. Preden sva odšla, je za nekaj minut sedel k meni v naro?je. Naslonil se je name s hrbtom, glavo spustil vznak in mi jo položil k vratu. Trajala sva. Bilo je prelepo.
Zanimalo me je, kaj bo po praznikih. Dva dni ga ni bilo iz pisarne. Pustil sem ga pri miru. Tretji dan je prisedel k meni med malico. »Mirko, tisto zadnji? je bila napaka.« »A?« Pribor mi je skoraj padel iz rok. »No, pomota. Ne napaka, pomota.« »Aha.« sem si vzel trenutek za premislek. »Pa je bilo kar hudo vro?e, a ne? Se mi zdi, da zate tudi.« Ni se dal zmesti. »Ja. bila je vro?a pomota. Ampak huda pomota.« »Kakor veš, mali.«
Na ministrstvu sem vedril še dva meseca. Ko sem videval a, me je vedno zabolelo. Težko se je sprijazniti s tem, da si bil pomota. Saj nisem imel bogvekakšnih na?rtov z njim. A kdo ve, kaj bi lahko še bilo. Vedno je bole?e, ?e si odslovljen. Kaj se ho?e. Življenje je šport in poraze je treba sprejemat. ?e bi se hotel redno solziti in gojiti svetobolje, bi bil šel študirat primerjalno književnosti. Sem izbral tehniko. Ko sem zaklju?il projekt, sem v poro?ilu pod svoj delež podpisal a. Mu bo koristilo, ko bo hotel napredovat. In da bo vedel, da mi je tudi tisti en fuk z njim nekaj pomenil.
Biksen