Gay Erotic Stories

I. POGLAVJE Poèutil sem se nekako zgubljenega. V nekem preteklem èasu, èasu premešanem s sedanjostjo. V Slovenijo sem se vrnil, ne vem, iskat nekaj, nekaj izgubljenega... ali bolje, nekoga. To je bilo pred pol leta. Za mano je ostal London in moj ljubimec zadnjih 7 let. Toda vraèa se v ZDA, domov na Florido, kjer sva se tudi spoznala. Med naju se je zopet postavila kariera, ki nama je pred 5 leti pomagala in sva se oba prestavila v London. Sedaj naju bo pa loèila, predaleè narazen. Vsi izgledi za nadaljevanje zveze so proti, pa tudi med nama ni bilo, kot je bilo, nekako sva se zaèela ohlajat...precej v zadnjem letu. Seveda se še zmeraj slišiva po telefonu, prve mesece loèitve sva se celo še videla, vsaj enkrat meseèno - za daljši vikend. Toda zadnja dva meseca se nisva videla in še celo telefonski pogovori so se spremenili iz veèurnih, dolgo v noè trajajoèih, v kratke, hitre pogovore kar v službi. Ti so se sprevrgli v tiste, tipa: "Kaj je novega?", toda zaenkrat, hvalabogu, ne v: "Kdo je novi?". Toda kljub vsemu, bil sem na domaèem terenu. Mnogo starih zbirališè in klubov je še ostalo, pojavili pa so se novi s tujimi, zveneèimi imeni. V vseh pa tuji obrazi. Zgleda da vsakih nekaj let nekdo spakira svoje stvari in gre naprej. Nekoè sem živel tu, ni še tako dolgo nazaj, pa vendar sem se poèutil kot popoln neznanec. Tako se mi je prve mesece uspelo zakopati v delo. Paè nov, mlad, z znanjem iz tujine in še recesija, vse skupaj meni v prid. Tako sem v pisarno prihajal pred zaèetkom delovnega èasa in odhajal kasneje. Ko sem prišel domov je bila ura že skoraj pol sedmih zveèer in še veèerjo je bilo treba pripraviti. Ko sem konèno pospravil kuhinjo mi je ostala še ura TV-ja, vèasih èasopisa ali knjige, preden sem pogledal novice ob 11 uri. Nato pa postelja. Ta dnevna rutina je hitro postala prijetno, pa vendar samo še dolgoèasno obstojanje. No seveda so tu še vikendi - pranje in hitro pospravljanje doma, nakupovanje in razna opravila. Mogoèe kaj razburljivejšega, kot je nakup dobre srajce ali nekaj za hišo. Sem rekel hišo? No, tudi te ni veè, v najem sem vzel stanovanje, v tolažbo - samo zaèasno. Ja, tukaj sem zdaj. V svoji pušèavniški rutini. Hm, kakšna ušiva zamenjava. No, seveda je služba boljša, plaèa je veèja in tudi v sistem nagrad sem padel, pa še doma sem. Prostori firme so v novi poslovni stavbi in dodelili so mi prelepo pisarno s èudovitim pogledom na Kamniške Alpe. Toda ali je to res kar sem hotel. Bele bolniške stene, pisarna prazna, razen velike mahagonijeve pisalne mize, èrnega usnjenega stola in par naslonjaèev za obiskovalce. Popolnoma sterilno in nezanimivo. Kdaj se je moje novo življenje spremenilo v lupino? Stanovanje je bilo opremljeno in za moj okus kar vredu, pa saj je samo zaèasno. Toda ker preživim veèino èasa v pisarni, sem se odloèil za nakup parih reprodukcij in kakšno umetno rastlino. Nièesar pravega, pri meni še kamen ne preživi! Pa ne da bi bil nekakšen domaè notranji oblikovalec, samo malo življenja hoèem v prostoru. Tako sem za spremembo v torek stavbo zapustil ob 17 uri, kot veèina zaposlenih. Ustavil sem se v BTC-ju in zaèel iskati rastline. Kupil bom nekaj poceni, še vseeno je to le pisarna. Raje se bom jeseni nagradil s poèitnicami nekje v tujini. Kar zopet odpira novo dilemo: kot da bom res šel sam, pa kaj še. No za to imam še vseeno par tednov èasa. Vsopil sem v Baumaxov vrtni center in že od daleè opazil umetno rožo in drevo, ravno takšna kot sem si zamišljal. Zadovoljen z hitrostjo mojega odkritja in z zdaj skoraj pre-polnim vozièkom sem se zaèel ritensko pomikati proti oddelku, kjer sem domneval da imajo kakšne reprodukcije znanih avtorjev za masovno prodajo. In stopil nekomu na noge. Hitro sem se zaèel obraèati in opravièevati za mojo nerodnost, ko sem se znašel pred tipom, malo veèjim od mene in s širokim nasmehom. Oba sva se zaèela opravièevati in èe pomislim, se svojega toènega opravièila niti ne spomnim, dejstvo je, da tudi njegovega ne.. Bil sem kar malo preseneèen in seveda brez besed. Tip je zgledal prijatelsko razpoložen, dobro grajen in èudovito porjavel. Hm, od dopusta ali od dela na prostem...obleèen v dobro znošene, svetlo modre kavbojke, razen bolj spranega dela na zelo spodobni izboklini, na levi strani gumbov. Absolutno brez dvoma na katero stran ga "nosi", kot da je to važno. Hitro sem se spravil iz transa in zdi se mi da je opazil da sem si ga dobro ogledal, malo predolgo za obièajno sreèanje. Oèitno je opazil mojo nelagodje in hitro punudil svojo roko, " Sem Andrej, oprosti, da sem ti bil na poti..." "O, ne, ne v bistvu sem jaz kriv. To drevo je preveliko za vozièek in mi je zakrilo pogled", sem le konèno uspel priti do besede. Ko sem govoril sem opazil, da me je tip dobro premeril s pogledom. O ne, to se ne dogaja meni, se tudi nikoli ni..."Zberi se", mi je brnelo po glavi. "Hej, ravno takšno drevo išèem, no pravzaprav tri za mojo pisarno" je zaèel. "Hm, zdiš se mi tip èloveka, ki bi vzel naravno stvar, zgledaš kot kakšen krajinar", sem mu odgovoril in se èudil od kje je to prišlo... "Pravzaprav si precej blizu, bavim se z bazeni, zato bi rekel da sem dober z vodo, toda samo dokler je v bazenu, ha,ha", in je zaèel izbirati drevesa. Medtem sem obstal zraven in opazoval njegovo izbiro. Nato se je obrnil k meni in me presenetil z vprašanjem, "kako boš spravil to domov?" "Preprièan sem da bo drevo šlo skozi sonèno odprtino, ali pa se bom peljal z odprtimi vrati prtljažnika. Vozim karavana in èe bom peljal poèasi, ne bom zgubil vso listje po poti." "Živiš v bližini?" "Ja, v Zeleni jami, tako da to res ne bo problem." Andrej je ponudil, nato zahteval, da bo dodal paè enega veè v njihov službeni kombi in da ne vzame NE za odgovor! Dogovorila sva se, da konèava vsak svoje nakupe in se dobiva pri blagajnah. Zamudil sem se dlje kot sem mislil, zato sem prièakoval, da bo že zdavnaj odšel, toda ko sem se postavil v vrsto je bil toèno pred mano. Še enkrat sem mu rekel, da bom že spravil drevo domov, toda rekel je da sva se dogovorila in da res ni noben problem. Medtem ko sva èakala sva neobvezno kramljala in ugotovila da stanujeva v istem kompleksu, samo dve ulici narazen in da je iskal stanovanje v mojem bloku, toda takrat enosobnih ni bilo na voljo. Po plaèilu sem manjše stvari naložil v avto, ta èas je Andrej pripeljal svoj kombi in naložil še moje drevo. Malo sem se zaèel obotavljati, neznanemu tipu sem pravkar zaupal 25 jurjev vredno rastlino, pa èetudi se bom peljal za njim, se lahko razgubiva v prometu. Znova sem ga pogledal in znova sem zagledal prijazen, prijateljski nasmeh. Kako sem lahko tako skeptièen.. V dobrih desetih minutah sva se ustavila pred mojim vhodom. Andrej se je ponudil da mi nese drevo v stanovanje, jaz pa naj poberem ostale stvari iz svojega avta. Vredu, to se je slišalo še bolj èudno, toda odklonil tudi nisem. Ko sva prišla v stanovanje je pohvalil kako lepo je opremljeno in nato rekel, "Toda tega drevesa res ne potrebuješ tu". Spomnil sem ga da je za pisarno in mu ponudil pijaèo. Medtem ko je šel zaklenit kombi, sem postal zelo nervozen. Kaj èe je ta tip enostavno samo prijazen straight, ali še slabše - kakšen homofob. Res noèem postati dnevna novica. Prej ko sem imel èas razmišljati dalje, se je vrnil. Natoèil sem dva burbona in v dnevni sobi sva se usedla in kramljala. Izvedel sem da se je pravkar loèil in da ima 4 letnega sina. Hudièa, to je to. Je samo prijazen tip. Naj popije svojo pijaèo in naj gre. Poèutil sem se nekako olajšano, pa vseeno mi ni bilo vseeno. Andreju se pa nikamor ni mudilo in zgledal mi je željan pogovora. V to sem se preprièal ko je rekel:"Stene ne govorijo ko si sam!" Še kako dobro sem to vedel. Ostal je dobre pol ure in pogovor je poèasi zaèel zamirat. Kot da se je tega naenkrat zavedel, je hitro skoèil na noge in precej glasneje oznanil. "Zdaj pa res moram iti." Dal mi je roko: "Lepo te je bilo spoznati" in se napotil proti vratom. Sledil sem ga v hodnik, kjer je iz žepa potegnil vizitko in mi jo dal. Iz vljudnosti sem rekel, da bi se lahko dobila za kakšno pijaèo v naslednjih dneh. Povedal mi je še naj ga poklièem v pisarno, ker mu doma še niso priklopili telefona. Nasmejal se je odprl vrata in že ga ni bilo. Stal sem zbegan, z olajšanjem, pa vseeno jezen nase ker ga nisem zadržal dlje...No-hitro dobljeno, hitro...shit... V mikrovalovko sem vrgel pico in si natoèil še en kozarec, in nato še enega.... Se nadaljuje... ©2002 IVAN G ivan_g_c@hotmail.com http://groups.msn.com/IVANGeroticnezgodbe