Gay Erotic Stories

… seveda sem bil èisto zmešan. Vrtel sem se po sobi kot ujeta divja žival in razmišljal, kaj naj naredim. Naj grem za njim ali naj grem pod tuš kasneje. Vedel sem, da èe grem za njim in z njim, da bo opazil, da se z menoj nekaj dogaja. Še huje je bilo, ker nisem vedel, ali se bom uspel »normalno« obnašati ali pa bom kar skoèil nanj. Bal sem se… zavrnitve, užaljenosti. Kaj bo rekel, naredil in storil! Bil mi je, bila sva, zelo dobra prijatelja. Moj korak zaradi razmišljanja z napaèno glavo pa bi lahko pomenil, da izgubim prijatelja in še kaj veè. Nisem vedel ali naj tvegam ali ne. Po nekaj minutah sem si jezno na glas rekel, da sem butec… in šel pod tuš. Bo še mislil, da sem mu kaj zameril ali kaj podobnega, èe se ga bom zaèel izogibati (mogoèe pa je to bil samo moj racionalni izgovor). Tuširnica je bila skupinska, niè posebnega, s predprostorom kot garderobo, obleèena v plošèice bele barve (ne vem, kjer imajo domišljijo tisti, ki naèrtujejo take sterilne prostore, kot da smo v bolnišnici ali še huje), in šestimi tuši (skupnimi seveda). V zraku je bila para in prostor je bil vlažen in rahlo meglen – oèitno je res poskušal porabiti vso vroèo vodo. Mojega prihoda verjetno ni slišal, saj je bil šum vode premoèan. Vrgel sem s sebe trenerko, obesil brisaèo na obešalnik in ugotovil, da nisem vzel šampona. Že tako ali tako sem bil malce živèen in so se mi roke rahlo tresle (res ne vem zakaj!), zdaj pa še to. Èeprav, ko danes, nekaj let po tem, razmišljam o tem, ne vem, èe nisem to storil zanalašè. Seveda sem imel rahlo težavo, ker se je videlo, da sem rahlo razburjen oziroma bolje reèeno vzburjen. Ni bilo (še) hudo, pa vendar. Upal sem, da v obilici sopare tega ne bo opazil. Poèasi se stopil izza stene v prostor s tuši. Stal je na sredini in mi ravno kazal svoj hrbet. Z rokami si je nanašal šampon na telo, si milil in šamponiral moène roke, nežno masiral vrat in ramena, nato pa polzel z dlanmi zadaj po hrbtu in nižje, še nižje. Z rokami je drsel poèasi, nežno in oèitno pri tem uživa. Poleg njega je vroèa voda tekla na mrzle plošèice in bilo je skoraj kot v savni. Stopil sem do tuša, malce stran od njegovega, se obrnil proti steni in odprl vodo. Malce se je zdrznil, se obrnil z glavo in pogleda sta se sreèala. Si le prišel je nagajivo rekel in svoj glas pospremil z nasmeškom, ki se je zoper konèal v tistih dveh simpatiènih jamicah na obeh licih – in pri meni se je zoper zaèelo, kar je ravno malce uplahnilo. Izdavil sem nekaj bedastega, tako se mi vsaj zdi in ga vprašal, morda malce pregrobo, èe lahko dobim šampon. Moj ton glasu ga je oèitno presenetil, nasmeh je malce splahnel, a ne v celoti. Seveda je dejal, izvoli in mi pomolil šampon. Bil je ravno tako daleè, da bi moral narediti dva do tri korake, da bi prišel do njega. Bilo mi je nerodno, bal sem se kaj bo rekel, ko me bo videl, tako … rahlo dvignjenega. A šampon je še kar držal in ni bilo videti, da bi mi imel namen skrajšati moje muke – moral sem ponj. Rekel sem si, kar bo pa bo. Sramežljivo sem gledal v šampon – bal sem se njegovih oèi – in stopil proti njemu ter prijel za šampon. Ker sem se hotel èim hitreje vrniti pod zavetje mojega hladnega tuša, sem se bolj od daleè sklonil in prijel, a njegov prijem ni popustil, tako da bi skoraj padel in sem moral narediti še korak, da sem prišel skoraj do njega, pri èemer sta se najini roki hoèeš noèeš dotaknili. Preseneèeno sem ga pogledal in se zazrl v njegove oèi… spustil je šampon pri tem pa mu je pogled zdrsnil po mojem telesu nekam nižje in dejal mi je, da naj pazim, da se ne bom kam udaril, bi bila škoda. Iz lic sem izgubil vso kri – ali pa jo je bilo preveè – kajti moj korenjak je stal pred njim v vsej svoji strumnosti. Nekaj sem zamomljal in se vrnil nazaj v zavetje hladne vode, pa ni pomagalo. Namilil sem telo, se naslonil z glavo na steno in pustil vodnim curkom, da so odnašali mojo napetost in razburjenje nekam proè. Bil sem razburjen, a ne neprijetno. Obèutek je bil nekam nov, skoraj prijeten a z veliko strahu. A lahko dobim nazaj je bilo slišati glas za mano, potem ko sem skoraj padel ob steni na tla, ko me je roka narahlo prijela za ramo. A niè ne slišiš, šampon bi potreboval. Stal je poleg mene, tako blizu, da so se kapljice mojega tuša odbijale na njegovo tako prijetno izklesano telo in polzele po njegovem obrazu, po licih, po vratu in ramenih in nadaljevale pot po moènih gladkih prsih, se rahlo ustavile na široko obrobljenih bradavièkah in nadaljevale pot po razgibanem trebuhu in nižje. Nehote mi je pogled sledil tem kapljicam navzdol, dokler se nisem zagledal v rahlo pulzirajoèo glavico, ki je na koncu debelega pokonèneža gledala naravnost vame. Ko sem po trenutku ali dveh dvignil pogled proti njemu, je bilo oèitno, da je tudi njemu malce nerodno, vsaj videti je bilo tako. Šampon, je ponovil z malce drugaènim glasom. Oprosti, je bilo edino, kar sem lahko izdavil pa še tam sem nekaj zlogov besede kar pojedel, ostali so nekje v grlu. Ponudil sem mu šampon, pri tem sta se najini roki zopet za trenutek dotaknili in nihèe od naju ni popustil, stala sva tam, oba držala za tisto tubo šampona, kot da je središèe sveta, okoli naju pa potoki hladne in vroèe vode, ki so ustvarjali rahlo meglico, ki je zapolnila vse prostor in pritiskala na naju. Živèno se je nasmehnil, je že v redu, in se obrnil proè. Tudi hladna voda ni veè pomagala, bilo je prehudo. Nisem veè vedel, kaj še lahko storim, zato sem zaprl vodo in skoraj pobegnil za steno, da se obrišem in zginem èimprej v sobo. V trenutku, ko sem zaprl vodo, sem s kanèkom oèesa opazil, da me opazuje, sicer na pol prikrito, ker je takoj umaknil pogled in opazil sem le še to, da je na veliko odprl mrzlo vodo. Obrisal sem se na hitro, bal sem se, da se bova sreèala v garderobi in da me bo videl takšnega, s stojeèim in trdim. Niti oblekel se nisem, pobral sem vse, kar je bilo mojega in hotel zbežati. V naglici sem poleg svoje trenerke z obešalnika vrgel na tla še njegovo pižamo. Na hitro sem jo pobral in ravno, ko sem jo obešal nazaj, je prišel izza vogala in me pogledal z nekam motnim, morda rahlo preseneèenim pogledom. Nisem veè vedel, kaj bi, zalila me je rdeèica, obrnil sem se in skoraj stekel v svojo sobo. Ugotovil sem, da ves drgetam, pa nisem vedel zakaj. Ali zato, ker me je videl, da me vzburja, da se mi dvigne, ko ga gledam ali morda zaradi njegovega odziva, njegove pokonènosti…. Pa zopet… menda se kar pogosto dogaja, da se med tuširanjem kaj dvigne, a v svoji zmedenosti nisem veè vedel, kako naj si razlagam njegove reakcije. Le kako bi, saj še zase nisem bil èisto do konca preprièan. V sobi sem se do konca obrisal, hitel sem, kot da je v zgradbi požar in da se mudi. Gorel pa sem samo jaz, no in še nekdo, za katerega pravijo, da ima tako ali tako svojo pamet. Legel sem se na posteljo (na trebuh se razume), z obema rokama objel vzglavnik in si ga namestil pod glavo, ki sem jo naslonil nanj. Dihal sem globoko in neenakomerno, ko sem slišal podrsavajoèe korake v hodniku iz smeri kopalnice sem prenehal dihati. Koraki so se ustavili pred mojimi vrati, nato pa nadaljevali svojo pot, dokler nisem slišal odpiranja in zapiranja vrat od moji sobi. Izza stene je bilo slišati glasno odpiranje in zapiranje omar, nato pa je bilo slišati, kako je legel, bolje reèeno padel, na posteljo. Prièel sem dihati, pri tem pa so mi na oèi, ne vem zakaj, zaèele prihajati, v drobnih korakih, nato pa èedalje bolj, solze. Glavo sem porinil v vzglavnik in menda tako zaspal. »Dobro jutro…., dobro jutro….« je bilo slišati nekje od daleè, a moèan glas pa je prihaja vse bližje in bližje »… alo zaspanci, a še kar v postelji….«. Preden sem odprl oèi so mi lica zardela in najraje bi se nekam skril. »…Dobro jutro…« je bilo zoper slišati, tokrat bolj nežno, bolj prijazno. Pomencal sem oèi in jih narahlo in poèasi odprl. Zunaj je bil že dan in prva stvar, ki sem jo zagledal je bil moj frend, ki me je z rahlo nerodnim nasmehom gledal, oèi so mu begale in kot da se je izogibal sreèanja z mojimi oèmi. Tudi sam nisem vedel, kam naj pogledam. Nervozno, jecljajoèe, z okusom slabe vesti sem odgovoril dobro jutro, nato pa je nastopila tišina. … Se nadaljuje kovino@hotmail.com