Bil je moja simpatija na prvi pogled. 185, okoli 85 kg, temnih, rahlo navihanih las, temnejše, zagorele polti, z nagajivimi rjavo zelenimi oèkami in porednim nasmehom, ki se je vedno konèal v dveh jamicah na obeh licih – enostavno je bil smipatièen. Sošolca v srednji šoli sva že tretje leto, oba sva v internatu, vendar v razliènih sobah. Težko èakam jutra, da ga zopet vidim, še težje je zveèer, ko se kar ne morem spravit ven iz njegove sobe – kar naprej bi se pogovarjal, kar naprej bi ga rad gledal, obèudoval, se z njim smejal… Bil je športnik, nogometaš, hodil je v fitnes in vse to se je na njegovemu telesu še kako poznalo. Pri osemnajstih je imel popolno telo, gladko, brez dlake na telesu (no, ni jih bilo tam, kjer se je na igrišèu ob vroèih poletnih dneh še dalo kaj videti). Njegove moène prsne mišice so se zakljuèile v dve trdi bradavièki, obkroženi z velikima, temnima kolobarjema, na njegovem trebuhu je bilo moè opaziti vsako mišico, trebušnjaki niso bili ravni, ampak rahlo zaokroženi, noge je imel nabildane od nogometa – vse to je dalo njegovemu telesu videz lepote, ki sem jo potihem (ali pa tudi oèitno) obèudoval, a nikoli imel poguma, da bi naredil korak naprej. Bila sva zelo dobra prijatelja. Èetudi sem bil jaz kakor iz drugega sveta, šport mi je bil nuja pri telovadbi, edino v hribe sem rad zahajal, v tišino in samoto sam s sabo. Veliko sva bila skupaj, èe ne zaradi tega, da je prepisoval iz mojega zvezka (ker za sabo ni znal brati ali pa kot obièajno ni pisal niè in je ves pouk klepeta) pa zato, da sva se pogovarjala – in pogovarjala sva se res veliko, o vsem (razen o eni stvari). V njegovi družbi mi je bilo vedno prijetno, èe sem le imel možnost sem sedel tako, da sem se ga rahlo dotikal, z nogo, roko… ali pa ga prijateljsko objemal – njegovo telo je izžarevalo energijo in moè, privlaènost, ki mi velikokrat ni dala spati. Ni potrebno posebej omenjati, da je bil veèkrat v mojih fantazijah, èetudi sem to poèel kar s strahom – zdel se mi je tako popoln, da sem si stežka predstavljal, kako bi izgledala skupaj. Sèasoma so se tudi najini sošolci navadili na najino pogosto druženje, pa tudi sicer ni bilo niè neobièajnega, saj smo itak bili precej skupaj. S tem seveda, da je on vedno in povsod bil glavni in da je bilo njegovo glavno zanimanje vedno usmerjeno na dekleta, ki njegovim oèem, nasmehu in telesu niso mogla reèi ne (da pri tem ne govorim, kaj bi mu rekel jaz). Na splošno je bilo znano, da je dober fuk…. V to nisem dvomil, videl sem ga med tuširanjem po telovadbi – gledal ga nisem dolgo, ker sem moral v gardeorobo! Bilo je nekega petka, z nekaj sošolci je ostal v internatu, ker je so imeli v soboto domsko nogometno tekmovanje. Seveda sem ostal tudi sam, da bom navijal, se razume. V sobah najinega dela internata sva bila edina. Popoldne sva šla ven na pijaèo. Veèer je bil lep, veliko sva se pogovarjala, smejala in sploh uživala v družbi. Peš sva se vraèal do približno dva kilometra oddaljenega internata in najin pogovor je pri tem postajal vse bolj oseben, zaupen, pogovarjala sva se o naju. Povedal sem mu, da mi je v soli veliko bolj prijetno in vzdržno tudi zaradi njega, da sem ob njemu poèutim lepo, prijetno in da se rad pogovarjam z njim in da je moj najboljši prijatelj. Med hojo me s svojimi moènimi rokami objel èez ramena in mi zašepetal, da to ve, in da sem tudi jaz njegov najboljši prijatelj. Pri tem me je z roko nagajivo skuštral in odtekel nekaj metrov naprej ter poèakal, da sem ga dohitel. Tudi jaz sem ga objel èez ramena, se mu nasmehnil, nato pa sva v tišini prehodila preostanek poti. V internat sva prišla precej prepotena, bil je soparen veèer. Vprašal sem ga, èe bova še kaj gledala TV (seveda nisem hotel kar spat, hotel sem biti z njim). Rekel je, da mora najprej pod tuš, potem pa ne ve. Seveda sem tudi sam ugotovil, da je to dobra ideja in mu rekel, da bom tudi jaz prišel. Pred sobo sem nekaj motovilil po omari, ko je prišel iz svoje sobe ven, pripravljen na tuširanje: v spodnjem delu pižame, zgoraj brez s svojim èudovitim telesom, z brisaèi èez ramena. Pogledi so se sreèali, ponudil mi je nagajiv nasmešek in komentar, naj kmalu pridem, sicer bo porabil vso vroèo vodo… Èe se vam zdi zanimivo mi pišite, nadaljevanje pa seveda sledi.
