Gay Erotic Stories

MenOnTheNet.com

Ken

by Gobisex


Imam moža! Zabavno. Moj Ken mi je na za?etku najinega druženja povedal, da se ho?e poro?iti. Pred dvema tednoma je to izpeljal. Jasno, da se ni poro?il z menoj. Poro?il se je z dekletom iz svojega kraja. Ken je v resnici Kenan. Iz Bosne je. V njegovem kraju ne pride v poštev, da bi imel moški karkoli z moškim. Mestece je majhno, tega tam ni, tako pravi. ?e bi se spozabil, bi nehal obstajati. Ne bi imel ve? tam ?esa iskati. Ne moreš biti pravi moški in peder. Šele v Sloveniji se je prepri?al, kaj nudi isti spol. Pravi, da je imel pred menoj tu dva fanta, bolj malo ?asa vsakega. Pol leta bo, kar sem ga spoznal. Ken ja zame zelo pravi moški. Pravi za interes, ki naju druži. Pravi bo tudi zanjo. Si ga bova delila. Ko bo delal tukaj, bo moj, ko bo tam, bo njen. Dvomim, da se bo zame s tem kaj dosti spremenilo.

Gradbinec je postal, ker je treba od ne?esa živeti. V njegovem kraju se ne da od ni?esar živeti. V Ljubljani je za gastarbajterja. Dve leti je gradil dvore in pala?e, v katerih ne bo nikoli stanovali in v katere ne bo nikoli hodil v službo. Zdaj je kriza. Letos še ni dobil pravega dela. Premišljuje, da bo šel naprej, morda v Švice. ?e bo šel, mi bo žal za njim. ?etudi Ken ni moja partija za življenje. En ali dva obiska na teden, to je to.

S prijateljem imata najeto garsonjero. Prijatelj je bil tisti, ki ga je nagovoril, da je pršel za gradbinca. Ni? nimata med seboj. Zato Ken skrbno pazi, da cimer ne bi ?esa zvedel o njegovih izletih v moški svet – v moj objem. Vedno se dobiva pri meni. Tega za njegovo družbo pa? ni.

Ima neko srednjo tehni?no šolo. Ko je bil ?as za študij, smo se šli balkanske vojne. On zares, ve? let s puško po gozdovih. Še ena krvava rihta, kot da se v tem delu svet ne da iz zgodovine ni? nau?iti. Oba sva ostala brez domovine in zdaj živiva v bananskih republikah, da bog pomagaj. Samo da se je zanj kon?alo mnogo slabše. Ostal je brez mladosti, brez izobrazbe in možnosti, da bi delal doma. ?e bi se rodil tu, mu ne bi bilo treba dolge tedne moledovati za papirje, da bi smel opravljal delo, ki ga noben Slovenec no?e. Brez krivde kriv. Sin svojega ?asa.

Na prvem zmenku se mi je dokazal smisel za humor, kar je zame neizpodbitni dokaz naravne bistrosti. Obvlada ironijo, ki je butci ne poznajo. Še dobro, da jo obvlada. Tudi svoje usode si ne žene k srcu. Nekaj vdanosti, veliko potrpežljivosti in obra?anja na šalo – ne glede na to, da je vsestransko stvaren ?lovek. Živi se…

Še en južnjak v mojem življenju? O?itno. Nikoli jih nisem malikoval in nikoli jih nisem iskal. Kolikor jih je bilo, so se mi zgodili. Za nobenega mi ni žal, da sem imel kaj njim. Morda so mi sojeni. Resne stvari sem doživel z njimi. Rad imam te fante. Hrvatov ni bilo med njimi, zato tudi ne katoliških fig v žepu in samoujetosti v krivdo in greh. Dajo nekaj na besedo. In kdor da nekaj na svojo besedo, ve, kaj je ?ast. Ta pojem je mojim sonarodnjakom popolnoma tuj, moralni relativizem je tu zakon. In nositi se zanjo in dajo nekaj nase. Ken vedno pride na zmenek kot iz škatlice. ?eprav živim z bistveno ve? denarja kot on, nimam v omari cunj, ki bi bile tako ulite zame kot so Kenove zanj.

V mojo posteljo je padel z neba. Nikoli nisem verjel, da bom imel takega. Ne, sploh ne mislim na predsodke o rasni ?istosti. Na to se požvižgam. Ker je krasen moški. Takšnega si sploh ne bi upal osvajati. In fejst fant je. Še zdaj ne vem, s ?im sam ga o?aral. On je mene z ve? platmi. S postavo že. Po postavi je – junak. Junak starega veka. Anti?ni zmagovalec. Nekaj na pol mitološkega. Popoln. Predvsem takšnih nog, kot jih ni imel noben mojih moških prej – in verjetno tudi ne poslej. V bokih ni preš?ipnjen, ni plasti?ni Barbin Ken. Je Kenan, ?vrsto stoje? na tleh. Je popolnoma plosek v trebuh, krepek v rame, ?vrstih rok. Višji od mene. V?asih ga podražim, da je tur?in, ker ima okroglo glavo in ?rne, vranje lase. Sredi tridestih je, a nobenega belega lasu nikjer. ?e bi mi rekel, da jih ima osemindvajset, bi mu tudi verjel. Le da je bolj resen od ve?ine fantov v dvajsetih, ki hodijo po ulicah mojega mesta. Ima pa? svojo zgodovino za seboj. Resen, da – a ?esar noben ne ve in ?esar si ne zna nih?e prestavljati je to, kako je ta stvarca crkljiva. Seksati z njim je dobro, crkljati se z njim prelepo.

Kako sem ga dobil, je ?isto posebna zgodba. Po svoje tako absurdna, da jo je ?udno povedati. Bil je slepi zmenek. Prijatelj, ki me je neko? osvajal, mi je rekel, da ga moram spoznat. Ker da je zame. V bistvu ga je nagovarjal on, a je tudi od Kena dobil košarico. Ker takrat nisem imel nobenega res vro?ega železa v ognju, sem nenavadno priporo?ilo sprejel.

S Kenom sva se slišala po telefonu. Prvi vtis je bil soliden. Zmenila sva se, da se vidiva in greva na kavo. Nisem imel pojma, kakšen je. Dogovorila sva se na avtobusnem postajališ?u. Prišel sem prej. Kako sem bil na trnih! Študiral sem vse postave, ki so prihajale. Ta je prestar, oni premlad. Tisti preve? zanikrn. Potem sama dekleta in ženske – ali se moški sploh ne vozijo ve? z avtobusi? Ne prvi? v življenju sem se spraševal, ali se moram zapletati v takšne ?udne scene. Treba mi ni. A zakaj ne bi? Je draž v negotovosti. Prvinska privla?nost neznanega. Želja po presene?enju, po nenadejanem pozitivnem šoku. Po eksplozivnem, svežem seksu. V?asih sem brez zadržkov kot pocestni pes.

V žepu mi je zazvonil mobilnik. Trznil sem, kot bi me usekal škorpijon. Ko sem ga vlekel iz hla?, sem se natan?no uzrl okoli sebe. To bo on!

»Tu sem!« sem rekel v mikrofon in nato s telefonom v iztegnjeni roki pomahal proti prehodu z pešce. Malo ?udno je gledal okoli in me hitro razlo?il izmed drugih. Stopil sem mu nasproti. Še preden je ta kos nepogrešljive elektronike pospravil, sem bil pri njem, mu ponudil roko in ga pozdravil. Prvi trenutek nisem vedel, ali mi je zares vše? ali ne. »To si ti…« je bil v zadregi tudi on. »Ja.« Premeril me je, se zasmejal in rekel: »Dobro!« Težko je takole s popolnim neznancem. V nekaj besedah sva se zmenila, da greva v center peš in tam na dogovorjeno kavo. Bilo je zgodnjejesensko nedeljsko popoldne in mesto izpraznjeno. Napotila sva se po plo?niku ob glavni cesti. Prebijal sem led in ga spraševal to in ono. Kje živi, kaj dela, kako dela. Ko mi je govoril, je njegov obraz oživel, za?util sem njegov temperament in pod umirjenost pospravljeno živahnosti. Dlje kot sem ga gledal, bolj mi je postajalo jasno, da je ?eden ko sto zlodjev. In precej bolj premišljeno urejen od mene. Na njem je bilo vse na svojem mestu, ujemale so se barve, materiali, kroji. Kot pa? to lahko presodim jaz, ki za te re?i nisem posebno senzibiliziran.

Bil je bolj zadržan kot ne. Bil je prijazen, a to bil lahko bila samo vljudnost. Kako vidi mene, mi ni dal z ni?emer vedeti. On me ni dosti spraševal. Hodila sva vštirc in kadar je bilo treba, sem ga spustil naprej, da sem si ga lahko ogledal v zadek. Imel sem kaj gledati. Imel je kratko usnjeno jakno, ki se je v pasu tesno oprijemala bokov. Noge – dolge noge. Za vzorec zadnjice. In od bokov gor – junec. Zdelo se mi je malo verjetno, da bi nekaj tako so?nega lahko kon?alo v moji postelji. Nisem imel pojma, s ?im bi lahko jaz osvojil njega. Pri lokal, ki ga je izbral on, je bil zaprt. Drugi, ki sem si ga zamisli jaz – zaprt. Nedelja v mojem mestu. Kaj zdaj? Kar povabil sem ga k sebi v stanovanje. Skomignil je z rameni in rekel: »Prav.«

Vleklo se je tistih deset minut, ko sva še peša?ila. Nisem bil prepri?an, da sem pametno storil. Živ?en sem bil. Doma sem ga posedel za mizo v kuhinji. Slekel je jakno in se oziral, kam naj jo odloži. Ponudil sem mu, da jo odnesem v garderobo. Ko sem jo obešal, sem vanjo zaril nos. Spreletelo me je. Ker sem delal, kar se ne dela, in ker je bil vonj prijeten. Malo po usnju, malo po toaletni vodici, malo po lastniku.

Stresel sem na mizo pistacije in mu ponudil pija?o. Izbral je vino. Obema sem nalil. Potem sva sedela in se pogovarjala. Stavki so šli trdo, kot bi prestavljal pohištvo po parketu, posutem s kremen?evim peskom. Razila sva prostor med nama. Ja, orala kamnito ledino. In se medtem gledala. Ogledovala. Oba umikala pogled, oba pogledovala, motovilila z luš?inami pistacij. ?edni samec v mojem stanovanju… O katerem ne vem ni? pametnega… Lahko, da je pristal na obisk pri meni samo iz vljudnosti… Res nisem vedel, kako naj peljem, da bom kam prišel. Gledal sem ga v široke dlani in v prste, ki so razpirali pistacijo – in videl, kako odpenjajo gumbe. Dvignil pogled na srajco – in ugibal, kakšna polt je pod tankim blagom. Sledil prstom, ki so nosili jedrce v usta– in ugibal, kakšen okus imajo ustnice, ki so obkrožale beli nasmeh. Pri o?eh sem obstal. Temno rjave o?i. Bistre o?i. Mirno, nepremi?no je tudi on gledal vame. Trenutki odlo?itve? O?i v ?isto naklonjenem pogledu. Segel sem po kozarcu. »Na Dušanovo zdravje, ker nama je naro?il, da se spoznava!« »Na zdravje!« Požirek. Odložena kozarca. »In zdaj?«

Nepremi?no me je gledal. Se smehljal. Moji napetosti? Saj je vseeno. Vstal sem, stopil pred njega in mu z rokami mignil, naj vstane. Vem, lahko bi bilo iz tega marsikaj. A je bilo skrajno enostavno. Vstal je in obstal. Ob?util sem njegovo telesno premo?. In svojo notranjo mo?, saj mi je bilo v tem trenutku jasno, da je sprejel igro. Dvignil sem roke do njegovih ramen in samo s sredincem in kazalcem na obeh straneh hkrati zdrsel proti komolcem. Dotik s tujim telesom, dotik s tujo toploto, s polnimi moškimi mišicami. Ko sem prišel do komolcev, me je on prijel za komolce. Miren, mo?en prijem. Njegova energija je planila vame. Prostor med nama je zalil Elijev ogenj, ?util sem, da se mi ježi dlaka. Po?asi me je potegnil k sebi, za?util sem toplotno sevanje njegovega telesa. Notranje sem se tajal. Jasno mi je bilo, da se bova stopila drug v drugega, pa ?eprav le enkrat.

?ez minuto sva bila gola do pasu. Stala sva pred posteljo v spalnici. Drug pred drugim. Se gledala z o?mi in prsti. Nisva se divje grabila. Tako nenavadno je bilo: res, samo s prsti sva šla drug po drugem. Ken je tak dedec… Bil sem osupel nad njegovo postavnostjo. In s hla?ami na riti je bilo vse skupaj še posebno eroti?no. S kazalcem sem mu šel ?ez ustnice. Tako izrazit rob ustnic ima… S prstom sem mu segel v priprta usta. Pri?akal me je z jezikom. Ko me je z jezikom lizal po prstni jagodi, sem to ?util s celim telesom. Bil sem že v transu, njegov jezik sem na ti?u, ki se je krotovi?il, vklenjen v obleko. S poslinjenim kazalcem sem se vrnil na rob ustnic, jih risal in jih ?util pod razdraženo kožo prsta.

Nisem ve? mogel zdržati, hotel sem se prisesati nanje. Pa me je zadržal.

»Kam se ti pa mudi?« me je vprašal.

Zbral sem se in obmiroval. Mojo obraz mi je vzel v roke in sem mu približal. ?isto po?asi, do ?isto blizu. Zelo natan?no me je gledal. Z jezikom, ?isto malo pomoljenim izmed ustnic, se je dotaknil mojih. In se šel podobno igro kot jaz prej z njim. A z jezikom. Bilo je komaj vzdržno. Ne vem, na kateri register je pritisnil. Verjetno mi je vzela pamet njegova mo?, tako obvladana in mirna, tako skoncentrirana na tiste drobne premike po meni. S težavo sem se krotil, a hotel sem mu biti kos in ne planiti v fuk kot brezumna žival.

Ko sta se sre?ala jezika, sva se kon?no pošteno objela. Koža na koži. Prsi ob prsih. Dlani na nadlakteh, hrbtu. Trebuh na trebuhu. Ud ob udu, a še blago vmes.

Potem sva se znašla na postelji. Se poljubljala. On je ležal na hrbtu, jaz sem bil na kolenih ob njem. Po?asi, z velikansko naslado sem se odlepil od ustnic. Spuš?al sem se navzdol. Zdrsel sem po vratu ?ez adamovo jabolko, s priprtimi ustnicami po klju?nici, najprej po eni, potem po drugi. Nato po grodnici. Tem sem se sre?al s pristriženimi, pol centimetra dolgimi dla?icami. Spustil sem spodnjo ?eljustnico in jo potegnil nazaj, kolikor sem mogel. Z zgornjimi zobmi sem se prislonil ob kožo in z njimi kot z ostrino britve bril navzdol. Se z licem zapeljal levo in poiskal prvo bradavico. Ni? je nisem slinil, samo podrsel ob njej. Nato na drugi strani poiskal njeno sestro. Godel je. Pogledal sem ga proti obrazu. Mižal je. Po obliki zrkel pod vekami sem videl, da ima o?i zasukane navznoter. Roke si je medtem sklenil pod vratom. Spreletelo me je, ko sem videl konture mišic njegovih nadlakti, in senco kratko pristriženih dlak v pazduhah. Ta mehka, nežna, ob?utljiva, sramovana, vedno skrita, med mišice in kite ujeta gnezda… In napeta, svetla koža na notranji strani nadlakntnih mišic…

Pomaknil sem se proti popku. Z brado sem ril po ozki sledi dla?ic, ki je vodila do roba usnjenega pasu. Odmaknil sem se, ga odpel, stopil ob postelji pokonci in ga iztresel iz hla?. Noge! Kakšne noge! Ljudje božji… Na hitro sem se hla? otresel tudi sam.

Ko sem se sla?il, se je on postavil na postelji na kolena in me pri?akoval. Po kolenih sem oddrsal k njemu. S celo površino trupa in stegen sva se stisnila drug k drugemu. Z rokami sem ga ?util tam, kjer ga z o?mi nisem mogel: ramena, ple?a, hrbet, ledja, rit.

Zdaj me je on zgrabil ?ez život in porinil na ležiš?e. Sklonil se je ?ez mene in se skozi blago zagrizel v moje meso. Ni kompliciral. Zagrabil je spodnjice, mi jih olupil z bokov in se vzel v usta mojo nabreklino. Lizal jo je po?asi, preve? nežno, želel sem si mo?nejšega dražljaja. Mehki liz me je žge?kal, hotel sem zadoš?enje. Prijel sem ga za glavo in prav tedaj se je sam nasadil z goltancem name. Ja! Potem se je odlepil od mojega mesa, lovil sapo in se spravil nanj še enkrat. Ko je naslednji? prišel po zrak, sem pod njim naglo zdrsnil nižje in se z njim zatopil poljub.

Dal sem mu vedeti, naj se sedaj on uleže vznak. Še vedno je bil v spodnjicah. Zlezel sem mu med noge in se z brado vrnil na rob ?rnih spodnjic, približno tja, od koder sem se moral prej odmakniti zaradi njegovega pasu. Odmikal sem spodnjice in z brado tiš?al naprej. Pri korenu ti?a sem obmiroval, potegnil gate dol in spustil ujetnika na prostost. Izko?il je in me udaril po ?eljustnici. Nisem se umaknil. Po drugi strani sam zdrsnil mimo, oral z dva dni staro brado njegovo strniš?e in šel toliko nižje, da sem mogel vase vpotegniti jajca. Trznil je, kar privzdignilo ga je z ležiš?a. Ko sem jih pazljivo prepošiljal po ustih sem in tja, se je odzival s celi telesom. Jajca je imel zelo ob?utljiva. Spet sem ga spet pogledal v obraz. Usta je imel odprta, gledal je v strop. Roke so mu ležale ob trupu, bile so napete, s prsti se je zaril v rjuho in jo grban?il. Šele tedaj sem izostril pogled na njegovo orodje. Zelo ?loveških dimenzij je bilo, v loku se je krivilo do trebuha in samo z glavico po?ivalo na njem. Prijel sem ga v roko in v enakem ritmu kot sem mu obdeloval jajca zategoval kožo. Obrezan ti? – rokovanje z njim je ?isto druga?e omejeno kot pri naravnem. Prijel me je za roko in me prisilil, da sem se ustavil.

Izpustil sem ga iz ust in šel z licem ob njegovi nogi navzdol. Kako lepo je dlakast! Dolge, tanke dla?ice, prelomljene v cikcak. Ko sem prišel do prstov, sem srednje tri vzel usta. Spet ga je vrglo navzgor kot prej, ko sem se lotil njegovih jajc. Dol sem se spustil zato, da bi z hla?nega žepa vzel kondome in lubrikant.

Ko mu je sesanje prstov postalo prijetno, sem ji izpustil in se spet pridrsal do razkoraka. Moj cilj je bila luknjica. Fant je bil brezhibno ?ist. Dolgo sem ga lizal po prelepem obro?ku. Potem sem na prst iztisnil polzilo in se zavrtel po luknjici. Ko sem za?util, da je sprostil mišico, sem s kazalcem zdrsnil v globino.

Noge so mu vzdrhtele. Bil sem skrajno nežen. Gledal sem ga v obraz. Glavo je imel vrženo nazaj. Iz odprtih ust so se mu trgali rahli in kratki vzdihi. Ko sem se z enim prstom udoma?il v njem, sem dodal gel in šel vanj z dvema. Ko sem si delal pot v globino, je izbo?il je prsi, porinil glavo vstran. Potem sem obmiroval. Z obrazom sem bil naslonjen na njegovo koleno, dla?ice so me žgale; imel sem ?udno oblast nad njim. Premiki s prstoma so bili samo nakazani, a sem jih že bral na celotni drži njegovega telesa. Res sem dodajal dražljaje s tako zadržanostjo kot bi v skodelico stare lekarniške tehtnice s pinceto dolagal miligramske uteži. Malokrat sem bil v življenju z nekom tako energetsko povezan kot v tistih minutah. Bilo je, kot bi objeta lovila ravnotežje na vrvi. Oba popolnoma zbrana. On za?aran od dražljaja, jaz od odgovornosti, da ne bi z nasilnostjo ali brezbrižnostjo uni?il ?arovnije. Dajal sem fantu tisto, ?esar se ne da stopnjevati. Dobro se mi je zdelo, da sva se tako ulovila.

Ko se je privadil mojih drobcenih levo-desno, sem se spet spustil k njegovim jajcem. S pobožno nežnostjo sem jih spravil v usta in pri tem obstal s prsti. Ko sem ?util, da lahko nadaljujem, me je nosil užitek, ki ga je gnal – njegov užitek. V nekem trenutku sem pod prsti v njegovem notranjem žepku za?util trepetanje. Kot bi v smrtni zoni tresla miška. Dvignil sem pogled in videl, da je bil njegov trebuh prekrit s spermo.

Ken je hkrati stokal in psoval, ker se mu je to zgodilo. Zdrsnil sem iz njega. Vrgel sem mu v roke spodnjo majico, ki je ležala na robu postelje, in legel k njemu. Gledal sem ga ?isto od blizu. ?util njegovo sapo. Mu s poljubi odvzel z ustnic voljo do izpovedovanja zagate. Poljubljala sva se. Dokaj nežno. Dokaj dolgo. Z roko sem šel do njegovega uda. Še vedno je bil trd, kot se ne bi ravno izpel. Prestavil sem se nižje im mu sedel na stegna nad koleni. Tako sem ga blokiral in v miru izpeljal svoj na?rt. Oblekel sem njegov kos v kondom. Ga napravil spolzkega in poskrbel še za sebe. Sedel sem na njega. In ga imel hitro v sebi. Ken je oživel. Nekaj ?asa sem ga jahal, nato sem pustil, da me je zrušil na hrbet in on jezdil mene. Topil sem se od naslade, ko sem ga gledal v poprsje in glavo. Da, videti je bil kot anti?ni junak. Moj anti?ni junak. Moški, ki vse preživi. Moški, ki opravlja poslanstvo. Moški, po katerem bi lahko klesali kipe trojanskih junakov.

Dvignil mi je noge v zrak, zamaknjeno porival in se kar nenadoma zrušil name. Prišlo mu je, ne da bi po njegovem izrazu na obrazu lahko prebral, kdaj. Kot junak, ki ga v zanosu boje predre puš?ica in je ne ?uti, dokler mu ne odte?e kri in ne pade po tleh. Nekaj hipov sem ga pustil ležati na sebi, nato sem se izkopal izpod njega. Bil je brez besed, samo z nakazanim zmajevanjem glave je pokazal, da nima ?esa dodati.

Po njegovem orgazmu ga je odneslo. Obmiroval je ko mrtev, še z vekami ni trenil. Ni? govoril, samo v tišini je globoko dihal. Ležal je na trebuhu, glavo je imel obrnjeno na mojo stran. O?i je imel priprte, mirujo? pogled usmerjen – v prazno. Bil sem nekje v njegovem vidnem polju, a me ni gledal. S telesom je bil tam, z duhom povsod, zlit z vesoljem in zemljo. Prevzel me je v tistem trenutku! Tako nenavadno: pred menoj je bil in ne bil; bil je moj in od tega sveta in je bil hkrati rešen njegovih spon in smotrov. Bil je kot gri?evnata pokrajina v soncu, v sebi vsa mirna, spokojno samoizro?ena v roke usode; brez groze?ih prepadnih pe?in, brez nepreglednih nižavij, zalitih z neprehodnim mo?virjem. Gri?evje. Valovito, blago in lepo. Vzbujajo?e zaupanje, vlivajo?e ob?utek varnosti. Vabe?e.

S širokim hrbtom, ki se je prelil v ramena in mo?ne nadlakti na široko pokr?enih rok, je zasedal ve? kot polovico širine moje dvojne postelje. Ple?a so mu valovila v ritmu globokega dihanja, po?asi se je širil in po?asi spuš?al se je tudi njegov prsni koš. Dihal je na polna plju?a, vendar na dolgo in po?asi, kakor ocean odlaga valove na brezkon?ne plaže. Toliko ga je skupaj… tako silen je. In s posebno silo se je v meni dvigovala nepotešena pohota.

Kle?al sem v njegovem razkoraku. Na moji levi – iztegnjena noga. Na moji desni – visoko pokr?ena. V razporku med ritnicama so se polmraku komaj opazno gostile dla?ice. Med dla?icami – temnejši vozel. Noge! Mo?na, dolge noge. Mišice teh nog so mirno odložene po?ivale na beli rjuhi. Me?a… Stegenske mišice… Nedopovedljivo veš? so mi konture po?ivajo?ih, krepkih mišic. Moral sem se jih dotikati. S široko razprto dlanjo sem drsel od ritnice prti kolenu. Z eno samo roko, da sem se lahko osredoto?il. Ob?utek me je spomnil na otip prta v boljši restavraciji, ki je podložen s klobu?evino. Razkošno, voljno, a spodaj ?vrsto. In od zakolena proti dlaki nazaj do ritnice. Kako lepo so se ob robu dlani dla?ice spet zlagale v naravni red. S polkrožno linijo iztegnjenega palca in kazalca sem mu podrisal, pod?rtal ritnico. Naredil na drugi nogi z drugo roko enako. S palcema zdrsel navznoter. Sre?ala sta se palca. Pri temnem vozlu. Ga podprijela vsak s svoje strani. Ritmi?no stiskala in popuš?ala. Ga gladila od zunaj. Iztegnil sem se po tubo s polzilom. Jo odprl in ?isto tanko srago spustil na temne duri. Gladil, kot detel potrkal, zdrsnil v preddverje. Spet ven, okoli, ?ez…. Se s krožnimi drobnimi gibi napotil v notranjost. Zares notri. Takrat se je oglasil. Zavzdihnil je, kot bi zagrulil. In not in ven. ?isto blizu okoli in okrog. Z zadržanjem. Nenasilno, ?utno. Zajahal sem njegovo iztegnjeno nogo in napol sedel, napol pokleknil v razkorak. Se stegnil sem se še po kondom, ki je bil na ?akanju na no?ni omarici. Spravil vanj izproženi del svojega telesa. Za?uda se mi je ti? zdel ob dotikanju tuj, brez?uten. Verjetno zato, ker sem bil kot celota zajet od požara strasti in je bila ta moj del le postransko, nebistveno sredstvo, ki bo služilo združitvi. Ker sem natan?no vedel, da združitev ne bo le neko mimogredno tiš?anje ti?a nekam.

Iztisnil sem nekaj prosojnega gela. Naperil. Pristavil. Potisnil. Po najboljšem ob?utku vstopil. Porival najprej po malem. Na kratko. Kar nekaj ?asa tako. Ko sem ?util, da se je Kenovo telo sprostilo, da je po za?etni okamenelosti spet za?elo valovati, sem pustil naravi, da žene svoje in iš?e lastno zadoš?enje. Porival sem krepko. Do cele dolžine. Napol se sem se sankal naprej nazaj po njegovem stegnu in zlezel tako globoko v njegov razkorak, da sem bil v njem do skrajnega. Porival. Malo ga je privzdigovalo, gledal sem, kako je prste zadiral v blazino ob svoji glavi. Porival… Zadiral… Nisem mogel biti ve? obvladovan, nežen. Prepustil sem se gonu, ki je v svoji elementarnosti sebi?en, nerafiniran. Hotel sem biti tak. Hotel sem mu pokazati, iskreno pokazati, do kakšne nenormalne meje me je prevzel. S celim telesom sem mu hotel sporo?iti, da sem zanj pripravljen štemati beton. Bil sem moker od potu, vlagal sem vso mo? in polet, iztiskal silo iz vseh mišic in se ne prihranjeval, šparal. Šel sem do roba, hotel sem mu dati in predati poln naboj svojega seksualnega besa. Do tja, od koder naprej stopnjevanja ni ve?. Ob?utek, ki mi je bil tistega ve?era že znan.

Ken, toliko zmorem! Kolikor zmorem, toliko ti dajem! Ti si me spravil v ekstazo in tako je to pri meni videti. Zate je! Hvala, ker znaš to sprejeti. Te misli so se v meni vrtin?ile skupaj s polteno, telesno slo. Za?elo se je v meni dvigovati kot lava v ognjeniškem žrelu. Gosto, židko, razbeljeno, uni?ujo?e in predvsem neustavljivo. Vrtinec, ki se mora izvrtin?iti, odviti, prekipeti.

Ko me je sla gnala proti tistemu, kar je moralo priti, mi je bilo, kot da cepim gr?avo poleno. Ko je vsak udarec napornejši. Ko se sekira z vsakim udarcem nekoliko manj zadre med lesna vlakna. Ko daješ vse od sebe. Vso mo? in ihto koncentriraš v eno samo to?ko. Ko to?no veš, da ne smeš odstopiti, sicer tistega vražjega polena nikoli na razkolješ. Ko te obliva zona in pot od napora, a v zagrizenosti ne pomisliš, da bi postal. Ker mora iti. Ker je sama pomisel, da bi ritem prekinil, izdaja in poraz. Ko je treba iti ?ez bole?ino in je treba mo? ?rpati iz ihte in mozga v kosteh. Ker konec je, a je dosegljiv z ekstati?no silo, neracionalnim naporom; in z odlo?enostjo. Ko biješ poleno s celim telesom ob klado.

In nato toporiš?e zasukaš in usekaš z ušesnim delom sekire navzdol. Da se poleno z lastno silo nasadi in zadre na ostrino in ne more ve? druga?e, kot da popusti. In tako je zgodilo, ko se Ken moje sunke pri?akal s protisunkom, ki je bil ravno tako narejen c celim telesom kot moj sunek. Res, kot da cepim pregr?asto poleno in vem, zdaj zdaj bo, ne pa, kdaj. Že ?utim, da se podaja. Že se je druga?e oglasilo. Že hreš?i med dvigovanjem sekire. Zdaj, zdaj… Tedaj! Kot se poleno v hipu raztreš?i in polovici odnese vsako v svojo smer… Kot se klin sekire zadre v tnalo in tam ujet obstane… Natanko tako je bilo. Zarit in ujet globoko v njem se je razblinilo breme, doživljal se prelivanje lave iz ognjeniškega žrela. Nih?e ne more zaustaviti raztaljene kamnine… Nisem ne mogel ne hotel upravljati s svojim orgazmom. Pustil sem mu, da se je dogajal, in godil. Prelil. Preminil. Odmeval. Izzvenel. Tako slovesno je bilo.

Zalivala me je toplota. Hotel sem jo deliti z njim. Spustil sem se na njegov hrbet. V hipu sem se prepoteni koži prilepili druga na drugo. S celim telesom sem ga hotel ?utiti. In sem ga ?util. Kožo, toploto, lase na sovjem obrazu. Zlepljenj z njegovimi ple?i in ledji. Da mu ne bi bil v breme, sem se oprl na komolce. Odložil lice na njegov vrat. In miroval. Oba sva mirovala. Samo srce tolklo kot divje. Dve sapi sta vro?i?no dihali isti zrak.

Nato sem se ob njem spusti na bok in z boka na hrbet. Poiskal sem njegovo roko in prepletel prste z njegovimi. Vrnil mi je stisk in ga ni popustil. Obrnil sem glavo proti njegovi. Poiskal sem njegov pogled. Zdaj me je gledal. Zbrano. Z mirom, ki ga ni v meni. Z naklonjenostjo. Potrudil sem se in mu skušal prijaznost vrniti z nasmehom. Tako poseben seks je bil. Jasno, da se takšni ne ponavljajo. Ampak z njim sem jih želel ponavljati. Bil sem sladko iz?rpan, izmu?en in uresni?en na poseben na?in. Zaprl sem o?i. Iz barvaste teme mozaika pod vekami so mi zasijale njegove noge, malo zadnjica in široki hrbet. Oprl o?i in videl še vedno enako prijazni in mirni pogled. Morda nekoliko šegavi pogled. Toplo mi je bilo pri srcu.

»Kenan,« sem izdihnil. Vdihnil, izdihnil:

»komaj verjamem….«

in z naslednjimi izdihom: »da je to res.«

Odgovoril mi je s dlani, v katero sem prej vpletel svoje prste.

»Zaspi zdaj!« mi je rekel tiho.

Res sva za nekaj ?asa oba zaspala. Ko sem se zavedel, sem mu šel s prsti do las. Skozi lase. ?rne, kratke, goste lase. Goste kot žamet. Nad ?elom ima lase postavljene kratko navzgor, kot v nekakšen gumenjakov premec. Mu pristoji, ?eprav jaz tak ne bi šel živ iz hiše. Ko je za?util moj dotik, je mirno odprl o?i. Se nasmehnil z o?mi in z obrazom.

Ker sem bil po izživeti pijanosti, v katero me porine strast, spet trezen, sem ga videl druga?e. Zdaj mi ni bilo do tega, da bi se ga lotil, ga popadel. Zdaj mi je bilo do tega, da bi ga gledal, da bi se mu v miru posvetil. Želel sem ga dojeti druga?e, ne samo kot samca, s katerim sem se paril. Naravnost povedano – želel sem se pasti po njegovi lepoti. To v meni zbuja zadoš?enje. V spomin imam zape?eno sliko grškega boga iz gimnazijskega berila. Je bil Zevs, Neptun? Saj ne vem, vem le, da je bil moški in ne kak deški Apolon. Medel me je. Klasi?ni proporci telesa, miši?je, mo?, drža, obvladovanje, dostojanstvo. Bil je odrasel, absolutno ploden moški. Ve?krat me je zamikalo, da bi si ga na tisto sliko zdrkal, pa mi nekaj ni šlo skupaj. Slika ni bila instantna draž, ki bi jo lahko mimogrede uporabi. Ne znam razložiti, mogo?e je bil tisti bog preve? popoln sam v sebi. Preve? skladnosti je bilo v njem, da bi v meni prižgal iskro trenutne strasti. Ostala pa je kot prapodoba, ki je za zaveso zavesti živela naprej.

Ko sva ležala, oba obrnjena drug proti drugemu, mi je ta podoba oživela. Da, Ken je bil – on. Proporci, krepkost, mir. Bil mi je v užitek posebne vrste. Ne vem, ?e bi mu lahko rekel, da samo v estetski užitek. Bilo je sre?anje z idealno podobo junaka iz pozabe, iz lastne podzavesti in civilizacijske zibelke, na katero se nam je doma?e navezovati. Vendar je bil Ken živ in topel,tedaj in tam, ne ideja, vlita v negibni, mrzli kos brona. In s Kenom ni bilo zadrege, z njim sem na nekompliciran na?in že prelil strast. Telesno sva že zelo kompatibilno ponotranjila sva drug drugega…

Bil je prvi? v moji postelji in sem vseeno do njega ?util zaupanje. Ne pustim se vsakemu ob?utku zapeljati in prepri?ati, a tega sem imel za zelo zanesljivega. Torej: dotikal sem se njegovih las in gledala sva se. Ni bilo napetosti v tem, da sva si zrla iz o?i v o?i. Samoumevno je bilo, da pogleda nisva umikala. S pogledom se nisva ogrožala, nisva se obvladovala, merila mo?i – s pogledom sva bila povezana. In to v veliki spokojnosti. Kakor je to ?udno zapisati, je bilo res: njegov pogled mi je segel v prsi. Ne v srce, srce je manjše. ?util sem ga v celem zgornjem delu prsnega koša. Tam me je polnil s svojo prijetno, naklonjeno navzo?nostjo.

S prsti sem mu razdrl lasnati kljunec nad ?elom. Ni ga lepil skupaj gel, dejansko ima tam nek lasni vrtinec in tako goste lase, da stvar stoji pokonci. Z obraza sem mu bral za?udenje. Kakor se naredil fanti?u, ki da ho?eš zdražiti, sem mu lasno postavitev s kretnjo sem in tja zmršil in mu hkrati rekel: »Vše? si mi.«

»Ah. daj…«

Kmalu sem se nau?il, da ne zna sprejemati komplimentov. Da mu je nerodno, ?e ga hvalim. Vedno me je ustavil in rekel, da to ni za njega in da tega ne rabi. Po govorici telesa sem razumel, da je to res in da ga s tem, ko mu kaj lepega re?em spravim v zadrego. Zato sem mu naklonjenost in ob?udovanje raje izražal brez besed. S pogledom, z dotiki. Nežno crkljanje je znal sprejemati brez zadržkov. Postavni moški, ki se na ulici nosi hladno samozavestno, z vgrajenim ponosom, ki je v sorodu z ne?imrnostjo, se v intimi, ki sledi seksu, spremeni v tiho prede?ega muca… Ki se lahko pol ure predaja istemu objemu in zadovoljno gode ob vedno istih ali le malo druga?nih potovanjih mojih prstov po njegovi koži. Med nama se je tako zgodilo, da sva se drug od drugega po?utila neogrožena, da so stvari tekle same in brez strahu in brez sramu.

Zmožnost za sprejemanje nežnost je bila zame v tako nenavadnem nasprotju z zelo druga?e normiranim svetom njegovih rojakov in z nehvaležnim delom, s katerim si služi kruh. O?itno obstaja zanj svet zunaj in svet znotraj. Zunaj se nosi, ko se od njega pri?akuje; v postelji ne postavlja sam sebi tujih meril. Je kaj manj moški, ker se zna crkljati? Ah! In sploh, saj te nežnost ni raz?ustvovana in solzava. Šlo je za obliko komunikacije: kar bi s kom drugim opravil z besedami, sem z njim z dotiki. Prijaznost.

Po tistem sva se ve?inoma dobivala ob koncu tedna. Seks ni bil nikoli ve? tako tektonski in usodnosten kot prvikrat. Ni? zato. Vsakokrat sem ga bil vsakokrat vesel. Kena sem bil vesel kot moškega, ker je njegovo telo za moje predstave ?isti presežek. Vesel sem ga kot ?loveka, s katero je možna pristna komunikacija z malo besedami. Tako sproš?ujo?e je imeti odnos z nekom, ki je, kot je, ki ne igra in ki se ne igra.

Po opravljeni rundi obi?ajno zadrema na trebuhu, z rokami prepognjenimi na višini ramen in dlanmi položenimi ob glavo. Ko se potaplja v sen, ga rad s prsti gladim po njegovem hrbtu. Od tam do ramena, z ramena na nadlahet, po pazduho po robu velike mišice, ki seže ?ez rebra proti ledjem, nazaj na hrbet… Njegova koža je brez napake. Nobenega znamenja, nobene pike, nobene lise. Temnejše barve od moje. Voljna je. Gladka. To ni tanki pergament, ki bi bil položen na gole kosti ali mišico. Ko gladim njegovo polt, imam ob?utek, kot bi gladil debelo, drobno tkano preprogo. Pod prsti se toplo vdaja. Prijetna je. Njegova polt nima razpoznavnega vonja. Tako ?ista je. Popolna.

V?asih se zleknem tako, da si k njegovim bokom primaknem blazino, se ležem vznak in glavo položim na njegova ledja. Ko glavo obrnem proti ramenom, se odpre prostranstvo gladke kože; ko jo obrnem v drugo stran, se na ritnici sre?am s š?egetljivimi dla?icami. Ne mara, da ga grizem v zadnjico. Pa se težko vzdržim.

Rad zadrema pri meni. In po kakšni uri se dvigne kot zajec, se stušira, oble?e in še malo poklepeta. Potem gre. Nikoli ne prespi pri meni. Navadno posediva pri mizi. Izmenjava novice o najinem delu, kaj mi pove o svojih ljudeh, kakšno re?eva ?ez politike. Vedno znova se ?udim temu, s kakšnim mirom prenaša tegobe in sitnosti, s katerimi se sre?uje. Bomo po?akali… Bo že… Mnogim je huje… A letos spomladi, ko


###

70 Gay Erotic Stories from Gobisex

Štopar

.....Sedim v službi, v svoji pisarni,katera ima steklene stene,tako da ima ?udovid pogled na sodelavce, obiskovalce,mimohode?e,....Sodelvaci,obiskovalci,kateri se zavedajo,da jih lahko vidim(oni me seveda NE),se obra?ajo k moji pisarni in mi pozdravljajo z nasmehom, med njimi je kr neki dobrih mrh,ki so seveda vredne svojega ogleda, greha,...ampak kako jim nja povem, da me ne zanimajo kaj preve?,

Bilo me je strah

Gledal me je dolgo, neposredno v o?i in ni odmaknil pogleda. Kakor, da bi vedel, da se po?utim malce nelagodno. V glavi mi je vrelo od razmišljanja, ali mogo?e ?loveka poznam. Je to moja stranka v službi? Gotovo bi se ga spomnil. Me je videl po televiziji, v ?asopisu? Mrzli?no sem iskal ustrezno rešitev, on pa je kar stal na drugi strani ceste in gledal proti meni, ko sem na prostrani terasi

Burš

Odrasla leta prinesejo s seboj telefonske številke. Takšne, ki jih zavrtiš in ti on ali ona drugi strani ne re?eta ne. Sošolci, nekdanji sodelavci in znanci plezajo na položaje. Koristno je poznati ljudi. Vendar socialne mreže ne delujejo same od sebe, vanje je treba vsaj malo vlagati. Recimo tako, da sprejmeš vabilo na piknik kolegov iz bivše službe. To je bil zdaj vir moje slabe volje. Že

Darovalec

Po študijskem programu sem moral opraviti prakso. Izbral sem podjetje na Štajerskem – ?e se da, izberem težjo pot, to se mi je vedno obrestovalo. Bil sem na tesnem z denarjem, štel sem tolarje in se zato vozil z avtobusom. V nedeljo popoldan tja, v petek popoldan nazaj. Sobo mi je priskrbela firma, v kateri sem delal. Podobno kot študij je bila tudi praksa vaja iz vztrajnosti in trpežnosti.

Dejan & Andrej

Z Andrejem sva se spoznala na enem izmed gay portalov, ko je on odgovoril na moj oglas. Že ob prebiranju njegovega sporo?ila sem zaslutil, da je Andrej resen. Sporo?ilu je priložil še svojo fotografijo, seksi fotografijo. Bil je to?no moj tip moškega. Starejši, imel je namre? to?no 50 let (jaz 35), ni bil presuh, niti debel. Visok, imel je malo bradice, druga?e po telesu bolj neporaš?en, tudi

Divji zur

S frendi smo bili na gay žurki. Vzdušje je bilo super, dobra muska, veliko hudih tipov. Ogromno smo plesali in tudi kaj spili. Prijelo me je lulat, zato sem šel na WC. Stopil sem do pisoarja, kjer je že stal en mlad ?efur?ek. Odpel sem kavbojke, dal ven mojega ti?ka in za?el scat. Pogledal sem k sosedu in videl kako iz obrezanega kurca te?e curek urina. O?itno je imel ?efur?ek poln mehur, ker je

doggy stayl

Na postelji je ?epel na vseh štirih. Vzburjen do konca. Že ob misli, da je za njim stal Samo, moški z definirano postavo, mu je kurac štrlel po konci in se mu drgnil ob njegove radiator?ke. Samo ga je gledal in razmišljal, kako naj se loti tega mladca. Naslonil se je na rob postelje. Samo je za?util njegovo bližino in nagonsko trznil. Samo ga je rahlo pobožal, se sklonil k njegovim ritnicam in

Drkalnik

En moj kolega zna šivat. ?eprav naj bi znal šivat že njegov o?e pa stari o?e, se je men kljub temu to vedno zdelo tako babje opravilo. Tako sem mu nosil šivat razne zadeve: strgane hla?e, najljubše srajce in seveda »lucky shorts«, kadar sem nosil te svoj sre?ne gate sem vedno lahko ra?unal na kako bejbo, da mi je olajšala napetost v hla?ah. Tako sem nekega dne prišel k njemu, kar tako. Kot

Dvajset

Nekoliko je pomajal z glavo in ni premaknil o?i z mene.»Kje si hodil pred dvajsetimi leti?«Jaz sem gledal njega, ki se ga ne morem do konca nagledati. Ki ga ne morem zares zapopasti. Ki mi ostaja uganka.»Pred dvajsetimi leti? Joj, pred dvajsetimi leti… Takrat sem gorel v ognju svoje vélike ljubezni, ljubezni mojega življenja. ?e bi se takrat spotaknil ?ez tebe, te ne bi niti opazil.«S

Dvoj?ka

Sprehajam se po parku, narava se prebuja v vsem sijaju, sonce sije, toplo mi je. Med potjo se usedem na enem izmed nešteto števil klopi na parku. Med posedanjem sem si ogledoval po parku sem opazil, da na sprehajalni poti hodi zelo postaven mladeni?, v sebi sem si želel, da bi on usedel na moji klopci, glej ga zlomka, usedel se je ravno na moji klopi. Obnašam se, da ga ne opazujem, s koti?kom

E-policaj

Imeli smo ministra, ki si je zamislil e-upravo. Malo mi je mar zanjo. Baje se e-uprava trudi, da bi bila prijazna do državljanov. Olajšala naj bi življenje, prihranila poti, omogo?ila, da ne izgubljamo ?asa. Na moje življenje nima vpliva, tudi ?e bi e-uprave nikoli ne bilo. Fu?ka se mi zanjo!Jaz sam sem si zamislil policaja. Spoznal sem ga na netu in si ga zdaunloudal. To je moj e-policaj.

Ekspres

Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v

Ekspres

Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v

Erekcije v savni

Pozvonil je. Vedno kadar je pozvonil na tak zvonec mu je bilo za trenutek neuogdno. Ni ga mu?ila slaba vest, morda bolj slab ob?utek pri?akovanja in neznanega za vrati. Zaslišal se je kratek bzzz in potegnil je modra vrata k sebi. Po dveh korakih je že bil pred okencem za katerim se je prešerno smejal ne preve? privla?en pobrit bondinec. Dober dan, ga je veselo pozdravil z glasom, ki je bil prej

Fantazija

V popoldanskem soncu si ležal na malem travnatem koš?ku blizu plaže. Obrnjen si bil v drugo stran, zato me nisi videl kako sem prišel in blizu tebe odložil brisa?o. Vendar si kmalu za?util moj pogled in se obrnil k meni. »Mo?no sonce danes, kaj ne?«, si me vprašal. Bil sem presene?en da si me ogovoril. Še preden sem mogel odgovoriti, si me že vprašal: »Ob?utljiv sem na sonce, vendar ne morem sam

Gel

Štirje elementi? Skozi o?i današnje znanosti dokaj absurden domislek. A je nekaj na njih. Zemlja, ki jo tla?im, mi s mol?e šepe?e, naj dobro premislim, kako bom do takrat živel, ko se me bo polastila. Ogenj, zrak in voda niso groze?i, nagovarjajo me druga?e. Gore?i ogenj in teko?a voda me privla?ita sama po sebi, zrak me prevzame v obliki vetra, ki se zaganja v poletne krošnje. Kadarkoli se v

Gospejin sin

To je bil en tistih brutalnih ekspresnih orgazmov, ki ?loveka skoraj pokon?ajo. Hkrati z živalsko ejakulacijo sem mi je ulilo iz nosa. Slika sem je meglila, ker se mi je v o?eh je nabrala teko?ina. Ne, to niso bile solze, ki bi jih porodilo neko ?ustvo, šlo je za ekscesno izlo?anje teko?in skozi vse žleze in pore, kar se mi v?asih zgodi pri takem viharnem doživetju. V prsih mi je razbijalo srce

GSM drk

Nikoli prej nisem drkal preko telefona. Ampak nekje sem prebral, da je lahko tole tudi zanimivo in sem sklenil, da bom poskusil. In ker je na teletekstu komercialnih televizij baje najve? obiska, sem tudi sam dal oglas. Glasil se je:

Hribi

Že od jutra sem brezskrbno sledil markacijam po zasavskih hribih in puš?al mislim, da so prihajale in odhajale iz moje zavesti. Dolgi sobotni in nedeljski izleti so bili moja rehabilitacija. Po tednu zahtevnega osemurnega ali deseturnega dela sem bil povožen. Ubijal me je ob?utek, da s tem, ko sem za?el hoditi v službo, postajam tuja last. Kaj ostane od življenja, ?e je vsa svoboda omejena na tri

Inavguracija

Kadar mesto trpi za ob?utkom majhnosti, kadar resni?no trpi, iz dveh fakultet in pol naredi univerzo. Ko potem ob edini cesti v kraj z veliki ?rkami piše »univerzitetno mesto«, se to da prebrati na samo en na?in: »Dobrodošli v provinci!«. Lepo je na deželi. Zdaj se redno vozim v tak kraj, v katerem so pred letom dni ustanovili novo Univerzo. O nivoju te ustanove cenite po meni, ki tam pou?ujem.

Izguba

Njegove ustnice so ob prvih dotikih neodzivne. Hitro se je omeh?al in za?el vra?ati poljube. Držal sem ga za nadlakti, on mene za rebra. Roke so mirovale, delovale so samo ustnice, jezik in o?i. In dogajalo se je dovolj, ve? kot dovolj. ?ar prvega sre?anja! Vsak dotik ustnic je bil nabit s strastjo kot z elektriko – toliko, da ni prasketalo okoli naju. Vsak poteg z jezikom – lepljiv od slasti.

Izkušnja

Ko sem dopolnil osemnajst let, je moj ti? presegel 22 cm v erekciji. Vsako no? sem si ga metal na roko, da je postajal vse trši in daljši. Vlekel sem ga, stiskal, ožemal in ko mi je za?elo prihajati, sem se odkril in si predstavljal, da bo moja sperma treš?ila v strop. Kako super je bilo! Spominjam se, kako sem si želel, da bi se lahko polizal po glavici. Predstavljal sem si, kako ga fafam, kako

Izkušnje izkušenega fanta

»Lu?i?«»Svetijo …«»Kamera?«»Te?e …«»In akcija …«To so zadnje besede pred za?etkom moje prve vloge. Igranje v eroti?nem filmu. Po?util sem se ujetega v sceni, v katero svetijo lu?i in režije v ozadju prakti?no ne vidiš. Vsaka tvoja poteza je v središ?u pozornosti. Za?etnik se hitro izgubi v prizoriš?u dogajanja, ?eprav je to le velika postelja z žametnimi bež prevlekami in s perjem

JLA mladi fantje

Tiste dni smo hodili v vojsko mladi, takoj po srednji šoli. Jasno, naša jajca so bila polna ves ?as in marsikdo, ki ima sicer rad punce, je rad videl, da mu ga je kdo potegnil ali pa je nategnil kako mlado ozko rit. Sam izkušenj s fanti do vojske nisem imel. No, enkrat sva s sosedom drkala skupaj, ampak gledala sva staro švedsko hetero porno revijo. In tako sem nekega lepega pomladnega dne

Kabinet

Moje honorarno predavateljstvo ima tudi sen?ne strani. Ena takšnih je, da moram v prazno ?akati študente na govorilnih urah. Med letom ne pride nih?e, res nih?e. Zdaj, ko jih je pol padlo na prvem izpitnem roku, kapljajo z vprašanji, ki bi jih bili morali postavljati pri vajah. Sodobni študentje pa?, ki najprej pridejo na turisti?ni ogled izpitnih pol in šele potem odprejo zvezek z zapiski

Ken

Imam moža! Zabavno. Moj Ken mi je na za?etku najinega druženja povedal, da se ho?e poro?iti. Pred dvema tednoma je to izpeljal. Jasno, da se ni poro?il z menoj. Poro?il se je z dekletom iz svojega kraja. Ken je v resnici Kenan. Iz Bosne je. V njegovem kraju ne pride v poštev, da bi imel moški karkoli z moškim. Mestece je majhno, tega tam ni, tako pravi. ?e bi se spozabil, bi nehal obstajati. Ne

Konec eroti?ne zgodbe

»To bomo še videli,« sem si rekel s mislih. Pred njim sem se delal, da sem pripombo preslišal. Pletel sem se z njegovim jezikom. Imel je resni?no dolg, ?utno gibek, nadarjen jezik. To se tako redko sre?a… Ne, da bi njegovo zamisel apriori zavra?al, a ta samozaverovanost se mi je zdela malo za malo. Malo mi je bila tudi vše?. Ampak ?util sem nenavadno željo, da bi se jaz zavrtal v njega, med

Kostanjev med

Predstojnik me je poklical v pisarno in mi povedal, da je nalogo zaupal meni. To pomeni, da mi jo je naložil. Ker se zanese, da take re?i naredim solidno in do roka. Ni? nisem bil vesel. In koliko vožnje! Tega absolutno ne maram. Poskusil sem se izgovoriti, da bi tako delo bolje opravil kak geodet. In je šef rekel, da sploh ni problem in da dobim geodeta, ki mi bo pomagal. Smola, izogibalnega

Kot v romaci

Tedni so minili, kar je bil zadnji? v moji postelji. Ko se pono?i zbudim, v razgreti blazini še vedno ?utim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v ?repinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim

life

Bila je zima. decembrski ?as, mi vedno vzbudi posebne spomine na otroštvo. Novoletna smre?ica, izbrano okrašena. V kuhinji mama pripravlja boži?no ve?erjo, samo da smo vsi skupaj in se imamo lepo. Ljubil sem praznike. Takrat. Ko mi je bilo res noro dolg?as na Planini, kjer živim, sem se odlo?il da grem na splet in tam poiš?em svojo sorodno dušo. In glej ga zlomka… že po nekaj klikih, se z nekom

Mezeg, 3. del

»Ti – poro?en?«»Ja,»je odgovoril z najbolj normalnim glasom na svetu. In po hipu dodal:»Je s tem kaj narobe?«»Narobe? Ne, ne. Ni? narobe. Samo…«»Samo?«»Samo… Nekam mlad se mi zdiš.«»Sedemindvajset.«»Mlajši si videti.«»Ne poznaš nikogar, ki bi se poro?il pri petindvajsetih?«»Ne vem. Pojma nimam. Nekateri pari s sploh ne poro?ijo.«»V?asih se poro?iš – zaradi drugih.«»

Moj prvi

Bil je lep son?ni dan nekaj dni pred zaklju?kom šol.

Morje

Lansko leto sem bil na Zlatnih stijenah pri Puli. Poiskal sem nekoliko samotno mesto na skalah, kjer sem se nag son?il. Pod mano je bil maj?ken zaliv s smaragdno vodo. Ko mi je bilo prevro?e, sem šel dol in plaval. S seboj sem imel veliko poletnega branja. V hladilni torbi sem imel pija?o, rad sem kadil. Približal se je lep mladeni? in me prosil za ogenj (vatru molim...). Nisem kar tako dosegel

Nedeljsko popoldne

Vše? so mi in ambiciozni moški cilj, vše? so mi hotenja in na?rti, najbolj mi je vše?, da jih uresni?ujejo, si spreminjajo svet tako, da jim služi. Da je Matej moški, ki lega z moškimi, vem po spletu okoliš?in. Ne pre?itaš ga po kretnji, govoru, drži, karakterju. V sebi ima konvencionalno moški naboj. V njem je energija vse ?as v pripravljenosti, tako kot v nabiti pištoli.V vsakdanji

Odbojka

Hodil sem na odbojko. Eno leto. Ne bom olepševal, bil sem slab, zato sem se že ob semestru odlo?il, da bom vztrajal samo do po?itnic. Da sem bil slab igralec, je imelo svojo dobro stran: med tekmami v glavnem sedel na klopi. In gledal druge, lahko zelo natan?no in doživeto. Tudi med treningi nisem imel o?i zaprtih, da ne bo pomote. Moja prozornost je bila namenjena predvsem enemu, ime mu je bilo

odlo?anje

Janki? je prijazen. Pozoren. Predan. Redno telefonira. Pošilja sporo?ilca. Slikice s poti. Z navdušenjem me vsakokrat objame, ko zapreva za seboj vrata stanovanja. Z zanosom se ljubi z menoj. Rad ga objamem, ko prideva skupaj. Verjetno je marsikomu vše?. Ima dobro službo in urejeno živi. Je neprisiljeno ljubezniv. Je za pogledati. Redno se mu?i v fitnesu, kar se mu vidi. Ni mi ?isto jasno, ali

Padec

Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,

padec 1

Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,

padec 2

Kmalu je nastopila zima z ledom in snegom. Stadion je opustel. Kaj je bilo z Jožkom, nisem vedel. Da bi šel zvonit in vprašat, mi ni prišlo na kraj pameti. Imam nekaj dostojanstva in ?asti in ni mi bilo do tega, da bi se šel izkazovat zanimanje gnoju, ki mi ni hotel niti odzdraviti. Ne glede na to se mi je globoko vsadil. Kot sem že rekel, si od njega nisem ni? obetal, a fant je nagovoril mojo

Padec 3

Prvi hip nisem razumel, za kaj gre. Ko me je potegnil za roko, me je spodneslo, da sem komaj ulovil ravnotežje. Že sva bila pri grmovju , zaš?itil sem si o?i z notranjim delom komolca proste roke, on me je vlekel in jaz sem na slepo stopal za njim. Upal sem, da se ne bom ob kaj spotaknil. Ko je Jožko obstal, sem odprl o?i. Znašel sem se na skriti strani transformatorja, kjer je proti cesti

padec 4

Listi so odšušteli, veje so se umirile in za transformatorjem sem ostal sam. Težko nebo je pritiskalo, zapihal je tisti veter, ki napoveduje, da se bo v kratkem vlilo. Jaz sem bil iz sebe, pretresen zaradi ?udne mešanice vtisov. Nisem si mislil, da bom v resnici kdaj segel Jožku v hla?e – v domišljiji sem mu jih ni?kolikokrat vlekel proti kolenu, a to je nekaj ?isto drugega. Še manj sem

padec 5

Vsi ti prvi?i… Prvi? za prvi?em. »V razpuš?eni, trudni vrsti…« Skratka: na koncu je priznal, da je bilo ?isto v redu.»Stvar kondoma,« sem mu rekel.In si mislil: »Še zdale? ne samo kondoma.«Še sem ?epel pred njim. Gledal sem, kako si je snemal gumo. ?udno si jo je snemal. Ni je odsvaljkal. Za rob je vtaknil palca, široko raztegnil in še na tri?etrt trdega vlekel ven, kot bi ga jemal iz

Perverzna biseksualna dogodivš?ina

Moja punca je že od za?etka vedela za moje biseksualne fantazije. Nikoli jih sicer nisem uresni?il z moškim, vendar je Niko to izjemno zabavalo. Rada je nadela strap-on in zahtevala od mene, da ga vzamem v usta in me nato divje poseksala z njim. Tovrstne igrice so jo vedno pripeljale do norega vrhunca, da ne govorim o mojem! No, v?eraj me je Nika klicala v službo in mi naro?ila, naj po službi

Petnjast ?ez osem

»Ostal sem doma, da bi lahko v miru naredil eno re?, ker je v službi ves ?as kraval,« sem mu razložil. Ne vem, ali je on potreboval razlago, mislim, da sem jaz ?uti dolžnost pojasnjevati. Ker to je res: ko sem pred petnajstimi leti prišel v službo, je bil ljubi mir. Zdaj vsakih deset minut ?ivkne elektronska pošta, na katero je treba takoj odgovoriti, sicer je urgenca po telefonu. Vsi neumestni

Plaža

Pomislil sem na Alija. Lokalni vodi? je. Fant v moškem telesu. Kon?al je neko srednjo šolo in sanjari, da bo šel študirat jezike in da bo odprl svojo turisti?no agencijo. Ne bo je. Nima ne vez ne denarja, da bi šel študirat v oddaljeno prestolnico. In premehak je za biznis. Da ne bo pomote: v telo je trden, ?vrstih vitkih udov, širok v ramena, stoji pokon?no, ima nek nepremakljivi ponos v sebi.

Planinska ko?a

Pozno popoldne sem v bližini planinske ko?e na soncu zaspal in se zbudil proti ve?eru. Še slabe tri ure sem rabil za sestop, zato sem pohitel (pa saj - poleti je dan dolg). Opazil sem, da so drugi planinci že pospravili in šli, da sem torej zadnji. Imam dovolj kondicije, zato sem se naglo spuš?al. Po uri hoje se je stemnilo, zapihal je veter in nekaj kapelj dežja je odnekod prineslo. Kakih sto

Plavanje

Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep

Plavanje

Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep

Po riti

Kon?no sva se dobila. Noben ni imel ?asa, ti s punco živiš v študentu, jaz pa imam družino. Ampak danes dopoldne pa je šlo. Kot je dogovorjeno, te poberem na avtobusni postaji. Res si mi vše?: lep trebuš?ek, simpati?en fant. Poznaš pot in se zapeljeva proti zapuš?enemu parkiriš?u. Ustavim in ?akam na ukaze. Sedeže potegneva naprej in se preseliva na zadnje sedeže. Ti sedeš, ja se pa uležem

poletni dan

vro? poletni dan, ura se je bližala 21 uri zve?er, v ozra?ju je bilo vse nabito s polno pozitivne energije, ko smo sedeli na moji pojstelji, se zabavali ter pili pivo, bil je prav božanski ob?utek na desni strani so sedeli štirje in na moji levi trije fantje, vsi nabiti s svojo eroti?no energijo in po?asi mi je roka zdrsela do budija po laseh in nato po vratu, mikico sem mu kar strgal s telesa in

Poslanstvo

To je bilo nujno. Nisem ve? zdržal. Fantov žebelj sem moral videti. Brez odlašanja sem mu potegnil spodnjice do kolen. Izsko?il je – beti?. Ni? posebnega po dolžini, toda tako mil, s tako nežno, tanko, bledo kožico… In divje ?rnimi, zavitimi dla?icami, ki so obraš?ale koren onéja ter polje nad njim. Jajca – tudi v tako nežni, beli vre?ici in s kratkimi dla?icami na sebi. Ko sem ga osvobajal

Prelepi angel

Vstanem iz stola...se sprehodim, kot da bi me nekaj motilo si popravim ovratnik majcke, vendar tesnoba ne izgine...ponovno se usedem. Sedim...razmisljam oz. poskusam razmisljati in v trenutku, ko ujamem misel, mimo prileti nova, zopet novejsa in tako v nedogled. Vse skupaj je zmesnjava...se premaknem na stolu vse me moti..ponovno vstanem in z neznanimi gibi poskusam priti do konca sobe, da bi

Pri?akovanje

Katja, saj ti ne more uspeti! ?eprav: mogo?e je vse. Vse. Ker ?e ti uspe, te bom… Davor bi me moral poklicati pred tremi urami. Ni me poklical. Obljubil je, ja. Ena pono?i je. Ne spi se mi še ?isto ni?. Ne zaradi popitih kav. Jasno, midva ne moreva biti ve?no skupaj. Vseeno: zdaj bi bilo prehitro. Naj še malo traja. In kaj se mala praska, kjer je nima kaj srbeti!Moj odnos z Davorjem je zgodba

Prijatelj

Bilo je proti koncu poletja med sprehodom po osamljenem gozdi?ku, po odlo?itvi da zaideva malo v naravo zve?er, ko se hlad za?ne spuš?ati nad dolino. Oba rahlo potrebna saj je v poletnih dneh težko drkati ali seksati v vro?ini.Na pol poti, ko je vro?inski val že pojenjal, so se za?eli oglašat najini potrebni lul?ki, kateri so do sedaj že napol otrdeli. Zaželela sva si malo postati in uživati v

Pvi?

Po tem ko sva si s sosedom obdelala ti?e, sva se nekaj dni posvetila svojim puncam. Ti dnevi so bli samo ljub?kanje in ni? drugega. Po enem tednu sva se spet dobila, ko je on bil sam doma. Ko sem prišel k njemu me je do?akal samo v gatah. Takoj sem vedel kaj ima v mislih. Približal sem mu se in pokleknil toda ustavil me je in rekel, da tokrat ima nekaj drugega v mislih. Pogledal sem ga in videl

Roka

Prvi?… Kateri prvi?? Prvi?ev je mnogo. Se sploh kdaj nehajo? Kdo ve, verjetno je to odvisno do radovednosti. Baje se tudi umre enkrat prvi?. Ampak tisti prvi? prvi?? Tudi ta pri meni ni bil samo eden.Eden sem mi je dogodil na avtobusu. Bil sem gimnazijec, hudo zelen gimnazijec. Moje seksualne izkušnje so bile omejena na lastnega ti?a in vsakodnevne operacije z njim. V šolo sem se vozil z

sam doma

Danes sem pa? doma in o?itno vendarle ne dovolj bolan, da ne bi zmogel malo fantaziranja, zato vam podarjam prvo gej zgodbico na tem bloggu. Upam, da vam bo vše? in da si zaželite naglas kdaj še kakšne. No? ima svojo mo?. Na študentskih izletih sploh. In prav tam sem se znašel z njim v isti postelji. Najini postelji. Zatipal sem ga poleg sebe, v tej isti postelji. Bil je urejen, poznalo se mu je,

Simon

Takrat sem delal na ministrstvu. Za umret dolgo?asno, družbeno nekoristno, a glede na koli?ino vloženega dela dobro pla?ano. V?asih si je treba v življenju odpo?iti in nabrat mo?i za kaj bolj smiselnega. Tista služba je bila naporna zaradi intrig. Toliko spletk, babje hudobije in nesmiselnih spopadov za vsako malenkost, ki postanejo razumljivi šele, ko spoznaš zakulisje, nisem doživel ne prej ne

Smetiš?ni muc

Zelo je bil crkljiv. Pravim bil, ker ga ni ve? na spregled. Dovolj dolgo ni prišel, da vem, da ga ne bo ve?. Potepel se je drugam. Gotovo se zdaj stiska h komu drugemu, drema in prede v njegovem objemu. Morda pomiva posodo, brklja po kuhinji in ga osre?uje s predano bližino. Ali pa se prav ob tej uri z njim pari, burno in glasno, kot to delajo ma?ki. Mi je kaj zameril? Naveli?ati se me skoraj ni

Strgan kondom

Navežeš stik, se meniš in zmeniš, prideš na prvi zmenek in ga ni. Deset minut. Dvajset minut. Pokli?eš. Telefon izklju?en. Klel sem kot Madžar. Takšni virtualni kljukci si zaslužijo kazen, vzgojno, ostro, da bi jo pomnil! Ja, iz islamske republike bi bilo treba uvoziti vod izurjene nravstvene policije, pa naj prevarante izsledi in jih nažge po podplatih… Še bolj sem bil jezen nase. Sam sem si bil

Stright

O živjo, kaj pa ti tuki« »Ah, kr tako sem se mal oglasil, že dolg ?asa nisem bil pr teb na obisku« »Lepo, lepo, kr naprej« Šment, njega pa res nisem pri?akoval. Pa ne, da me je spet prišel dražit. Kot da bi vedel, da me njegova prisotnost vznemirja in da bom spet potreboval tedne, da ga bom iztisnil iz svojega spomina. Dons zve?er si ga bom spet vrgel na roke. Tokrat ne bom potreboval

Travnik

Nisem se mogel usesti in ?akati. Še stati nisem mogel pri miru. V nekaj minutah sem si po nepokošeni travi uhodil potko. Med prsti sem drobil vrši?ke, ki sem jih lomil z grmovja na robu travnika. Postopal se gor in dol ter metal koš?ke razlomljenih vejic med ivanjš?ice, zlatice in tiste rozaste rožice, petelin?ke ali kar so. Še šest minut do enajste. O jutranji rosi in svežini ni bilo ve? sledu.

V kopalnici

Prizgem luc in stopim v kopalnico. Popravim brisaco, ki visi nekam cudno na obesalu in stopim pred ogledalo. Kje imam kremo, ze spet moram namazati ustnice, si recem. Ta labelo ni za nikamor, kar naprej suhe ustnice, bolj ko mazes bolj se ustne susijo. Se dobro da sm si kupil to kremico. Si namzem ustnice, jo spravim v zep in ponovno preverim, ce je obraz dobro obrit. Kot dojenckova ritka, recem

Vesela urica v no?nem lokalu

Za sabo sem imel naporen dan. Bil sem zmatran in brez energije. Za mano je bil res kur?ev naporen dan. Za povrh sega so še me kolegi klicali naj pridem z njimi žurat. Ker so že res zatežili in obljubili noro zabavo sem se odlo?il, da grem vsaj za malo pogledat. In sem šel. Po nekaj kozarcih pija?e sem spoznal, da je to ?isto navadno druženje. Sploh ni bilo zabavnega vzdušja, brez kakršne

Vizitka

Johanca« je pet minut od moje službe. Je najbližji lokal, kjer se lahko spodobno usedeš in slišiš sogovornika. Inštitutski smo v gostilni stalni gostje. Tudi jaz grem v?asih tja med malico. In pri Johanci sem ga spoznal. Nepri?akovano. Tja je prišel na novo v službo.Prvi? sem ga videl, ko se je pojavil na vratih sobe. Vstopil, obstal. Slok, vzravnan. Zbran. Šel je s pogledom po mizah,

Vojaški škornji

Stopal sem po poti pri?akovanj. Bo kaj? Ne bo ni?? Potipal sem se po hla?nih žepih. Moja sveta trojica, denarnica, klju?i in kondomi, je na svojem mestu. Kondomi za vsak primer. Da mi na bi bilo žal, ?e bi se kaj prikazalo.Kazalo ni na ni?. ?isto ni?. Kar ni ni? boljše oziroma je slabše: upokojenci. Nasmihajo se mi. Migajo. Ne razumem. Da bi šel z njimi iz so?utja? Iz usmiljenja? Mi

Zavarovalniški agent

Odpeljal se je v svojem avtomobil?ku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.Ja zavarovalniški agent. Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h

Zgoraj brez

Kaj naj to pomeni? Zakaj se ne oglasi? Obrnil sem se stran od vhodnih vrat in pogledal po uli?ici proti glavnemu trgu. Dan se je bližal koncu, po vrtovih gostinskih lokalov so se prižgale prve lu?ke. Lep, prijeten, miren poleten ve?er se je naredil po razbeljenem dnevu. To je tistih nekaj tednov, ko celo zrak v mojem zadrhti in ko se zdi vse mogo?e; ko se ve?ernega razpoloženja na ulicah dotakne

Zgoraj brez

Si bo premislil? Me bo postavil pred vrata? Je sploh kaj premišljeval ali me je samo gledal? Me je morda presojal in preudarjal, kakšna je moja posteljnouporabna vrednost? ?as je stal nepremi?no in on z njim. Ker se ni ni? zgodilo, sem za?util, da me ne bo nagnal. Niti na finejši na?in odsloviti. Premaknil se je. Po?asi. S pogledom uprtim v moje o?i. Zona mi je šla po hrbtu. Stisnilo me je.

###

Web-01: vampire_2.1.0.01
_stories_story