Že prvi dan, ko se je Ali pridružil skupini, sem mi je zazdel malo, kako naj re?em… Vsekakor sem ga takoj opazil in si ga takoj zacahnil. Ob prvi priložnosti, ko so bili drugi zaposleni s slikanjem ruševin iz bogvekaterega stoletja in bogvekaterega gospodarja, sem pristopil k njemu, ko je sam stal v senci za zidom. Vprašal sem ga za neke podrobnosti in zavzel se je, da bi mi odgovoril. Njegova angleš?ina ni segla dale? in z odgovorom si nisem mogel dosti pomagati. Pa? pa sem lahko od blizu ogledal fanta. Naredil je vtis name s ?rnimi o?mi, belim nasmehom, temno gladko poltjo obraza, krepkim vratom…
Milimetrske br?ice nad zgornjo ustnico bi si zaradi mene lahko obril, ker pa so bile takšne teksture kot v lepem loku raš?ene obrvi, se me hitro nehale motiti. In v roke sem gledal, zapestja in svete dlani, ki jih je gnetel vil, ko je iskal besede, da bi mi odgovor. Bil sem diskreten, svojo radovednost sem tešil nevpadljivo. In nisem ga gledal poželjivo, gledal sem ga spoštljivo, kot se gleda nekaj lepega in o?arljivega.
Kot vodi? Ali ni bil vsiljiv. ?e je kdo iz skupine želel kaj od njega, je prijazno opravil svojo dolžnost. Bil je bolj kot ne kratek. Predvsem moder, da je zaklju?il takoj, ko je zaznal upad zanimanja.
O?itno sem moral biti fantu simpati?en. Kadarkoli sem ga kaj vprašal, se mi je posvetil. Rad se je pogovarjal z menoj. Spremljal nas je pet dni; že drugi dan sem zaznal, da on iš?e priložnost, da se znajde v moji bližini, se nasmehne in po?aka, da ga zapletem v pogovor. Gledal je prijazno in toplo, bil je uslužen, a vedno zadržan in brez nadaljnjega obvladan in spodoben.
Tretji ve?er je bilo, ko sem po ve?erji prisedel k njemu. Sedel je sam, nekoliko odmaknjen od skupine. Bil je prekrižanih nog, glavo si je podpiral s palcem tako, da je imel preostale prste desnice zložene v pest pred brado. Zrl je v morje. O?itno je bil nekaj zasanjan, ker se je zdrznil, ko sem ga pozdravil. Pa se je takoj nasmehnil in mi z rokami ponudil, naj sedem k njemu. Spraševal sem ga o družini, o vasi, od koder je, o obi?ajih. Seveda zato, da sem lahko bil v njegovi družbi. Vsekakor me je njegova družba bolj zanimala od družbe ostarelih menedžerjev, prikritih tajkun?kov, upokojenih profesorjev, sivolasih lekarnarjev in poklicnih porejenih hipohondrskih žena, ki so se ob ognju hvalili, kje vse so že bili, kdo vse jih je okradel in s kakšnimi prevoznimi sredstvi so se prevažali.
Fant me je vznemirjal, prvinsko veselje mi je bilo, da sem ga lahko – gledal. Ne, nobenih na?rtov nisem imel z njim. V tistih krajih bi se ne predrznil spustiti v avanturo. Pojma nisem imel, kaj je dopuš?eno – dovoljeno itak ni ni?. Da bi se zaradi lahkomiselne zabavice znašel pred šarijo? Samo tega bi se mi manjkalo.
A je vseeno najin takratni ve?erni pogovor ni bil samo pogovor. V nekem hipu, v nekem slu?ajnem pogledu v o?i se je nekaj zganilo in ko se je zganilo, je za?elo živeti samo zase in se dogajati. Bolj kot sva se oba vživljala, manj pomembne so bile izmenjane besede. Njegove naklonjenosti do mene je šla ?ez mejo, ko bi jo lahko razumel samo za vljudnost in prijaznost. In moj interes do njega je v spuš?ajo?em se mraku pripeljal do stanja, ko je bil vsak moj pogled nanj pogled, ki ni samo gledal temve? tudi videl. In kar sem videl, je v meni zbujal ?utenje. Gledal sem njegove dlani, s katerimi je drsel z drugo bo drugi – in ?util njihovo mehkobo in toploto. Videl, kako je mimobežno z dolgimi, vitkimi prsti zdrsnil ?ez zapestje druge roke – in jih v domišljiji za?util na svojem zapestju in povsod na sebi, in spreletelo me je, da me je telesno streslo, kot bi se me, kako pravijo, dotaknila smrt. Spustil sem pogled in kot prikovan obstal na mišicah me? in stegen – je slu?aj, da je imel fant tako visoko spodrecano moško krilo? In te dolge, vitko miši?aste noge sem videl v svojih rokah, kako jih držim visoko v nebo, kakor bi bika držal za roge… in jih takoj nato za?util druga?e, kako se na meni naprezajo v praritmu življenja.
Ovijal in zajemal naju je samo nama vidni po?asi krože?i se vrtinec živega življenja in strasti. Za blagim izrazom na obrazu sem v globinah njegovega pogleda za?util vol?jo lakoto po vra?ani strasti. Prvinska in pristna je bila ta želja in v nekem trenutku tako iskrena, da sem moral umakniti pogled. Govoril je tiho – saj je vedno govoril tiho, toda tistega ve?era se je njegov glas nekako lepil name. Njegove besede oziroma njegov glas sem ?util kot dotike prstov, ki so se prej prijemali med. Z besedami mi je razlagal o obi?ajih in navadah ob snubljenju in svatbi. S telesom mi je izpovedoval, da si želi telesnega stika z menoj.
Kaj naj bi? Ga zvlekel med skalovje in grmovje in se tam poonegavil z njim? Vsem na o?eh izginil z njim v mrak nastajajo?e no?i? To preprosto ni bilo mogo?e. Ne zaradi mene, ne zaradi njega. Že tako je verjetno njegovi doma?inski šoferski družbi opazno, da se dolgo pomenkuje z menoj. Obema bi lahko nakopal preglavice in sramoto, lahko tudi nesre?o, zato sem flirtu naredil konec. Po koncu nekega njegovega stavka sem vstal in mu povedal, da sem vesel, da sem ga spoznal. Da bomo morali zjutraj zgodaj vstati in mu zaželel lahko no?. Ni mogel skriti, da se po?uti kot polit kuža, pa je vendar tudi on vstal, se profesionalno zahvalil za pogovor in zaželel mirno spanje. Ponudil sem mu roko. Sprejel jo je. Bila je velika, topla, žametasto mehka, nekoliko vlažna.
Preden sem zaspal, sem sanjaril o njem in njegovi dlani. Tudi ?e bi bil sam v šotoru, bi ne hotel masturbirati. Pustil sem, da so me oblivali, greli in žgali vtisi. Nekoliko najstniško, priznam, pa vendar tako žge?kljivo in iskreno.
Naslednjega jutra sem se zbudil zgodaj, uro pred tistim, ko bi bilo treba vstati. Šel sem lulat in nato sedel pred šotor in si v beležko nekaj skiciral. Morda je minilo dvajset minut, ko so se zganili šotori, kjer so spali doma?ini. Kuhar je od pomo?i šoferjev pristavil lonce na velike plinske gorilnike. Zadnji je prilezel iz šotora Ali. Bil je gol do pasu, z brisa?o ?ez ramo in z lavorjem v roki.
Misel se mi je pretrgala in ostal sem brez sape. Kot hipna plima me je preplavilo priznanje: lep je bil kot Adonis. Namenil se je proti tolmunom, kjer se potok zliva v morje; prejšnji ve?er so nam svetovali, da naj se tam umijemo. Na pol poti, tik preden se steza izgubi v grmovju, se je Ali ozrl. S pogledom zdrsnil ?ez improvizirano šotoriš?e in me – opazil! Pomahal mi je! Sveta pomagalka… Kaj naj naredim? Vedel sem: samo še eno no? bomo skupaj, potem vožnja do glavnega mesta province in let v prestolnico. Zdaj ali nikoli? Zdaj.
Smuknil sem v šotor in s treso?imi rokami pograbil brisa?o. Krenil sem v drugo smer, za šotore in potem za sipino po stezici, ki bi po mojem ?utu za orientacijo morala pripeljati tolmunov z druge strani. Ni? plemenito sem nisem po?util. Sam sebi sem se zdel malovreden, sprijen voajer. Ampak zakaj mi je Ali pomahal? Klinc, vsak se ima pravico umiti…
Srce mi je bílo, ko sem po stezi med tankim grmovjem sledil potoku. Prvi tolmun – ni?. Za grmovjem trije tolmuni zapovrstjo. In v tretjem – Ali. Do srede stegen v vodi. S ?udnimi, širokimi boksericami brez razporka na sebi. Zajemal je vodo in se polival z njo po glavi. Obrnjen je bil proti meni. Mižal je. Voda, ki se mu je stekala s telesa, je na boksericah risala izboklino spolovila. Dlake po telesu ni imel. Samo gladka, ?ista, temna polt. Ko je odprl o?i, sem mu pomahal. Z nasmehom mi je odmahal. Ni? ga ni bilo sram, ni? se ni obrnil stran. Bil sem kot mese?en. S treso?imi se rokami sem potegnil s sebe majico, odpasal krilo, ki sem ga tam nosil, ker je v vro?ini neprimerno udobnejše od hla?, in v spodnjicah zakora?il v svoj tolmun. Po?enil sem vanj in vstal. Voda je bila topla. Pogled na Alija božanski. Tudi on je gledal mene. In to ne samo v o?i. V Evropi bi se zakadila drug v drugega kot dva gone?a se psa in se sparila za prvim kamnom. Tam je med nama stal zid zapovedi in prepovedi. Niti golote si nisva mogla privoš?iti. Konec koncev bi lahko vsak trenutek kdo prišel…
Stopil je iz vode, se poudarjeno brisal po rokah in vretenasto izrisanih mišicah na njih, popolnoma ploskem trebuh, širokih ramenih. Se ovil v brisa?o, vzel lavor in se nameril k meni. Zakuhaval sem. Ponudil mi je lavor, ?eš naj si z njim pomagam, kot si je on. Smeje sem odklonil. Po?util sem se bolj nag, kot bi sploh lahko bil. Zavedel sem se vseh svojih telesnih pomanjkljivosti, ki so bile tem bolj o?itne, ?e sem se primerjal z njim. Ko sem lezel iz vode, mi je podal roko. Se sklonil po brisa?o, ki sem jo pustil ležati na tleh. Obrnil se je stran in z nje otrkal pesek. Gledal sem ga v hrbet atleta in v obline majhne zadnjice, ki so se ?vrsto potresavale, ko je otepal brisa?o. Samo en korak stran, a vseeno nedostopen na veke…
?akal me je, ko sem se brisal. Vem, opazil je mojo tri?etrtinsko erekcijo, pa je ni gledal. Navlekel sem majico, ki se je zatikala, ker je bilo moja koža vlažna. In na hitro sem ovil okoli sebe blago in ga zatla?il v krilo. Odmajal je z glavo in mi povedal, da mi slabo stoji. Da mi ga on zaveže, ?e želim.
In sem pustil, da mi je razvezal blago, ga namestil okoli bokov in zategnil. Njegove velike temne dlani, njegovi vitki prsti so bili ?isto blizu mojega spolovila… In se ga seveda niti po pomoti niso dotaknili. Potem je šel z roko od levega boka ?ez križ do desnega, rob blaga zasukal in spodvil. Res, krilo mi je stalo kot doma?inom. Moje meso je tudi stalo, le da tega pod ?vrsto zategnjenim blagom ni bilo tako o?itno opaziti.
Skupaj sva se vrnila k šotorom in tam zastavila dan kot vsi drugi. Cel dan nisem bil pravi. Pomislil sem, da je še dobro, da se naslednjega dne od Alija poslovim. Takega odnosa ne obvladam, to je bilo zame nedopovedljivo naporno.
Sedel sem v pesku. Bilo je okoli devete, stemnilo se je že pred tremi urami. Med šotori je bilo povsem mirno. Alkohola v teh krajih ni, s seboj prinesene zaloge so sopotniki v preteklih dneh požlampali in s tako ni bilo ve? povoda za veselja?enje. Ljudje so bili iz?rpani od celodnevnih voženj po slabih cestah, vro?ine in vlage. Po ve?erji iz poljske kuhinje so se porazgubili po šotorih in zaspali.
Vladal je mir – ljubi Bog, kakšen mir! Segal je do neba, odbijal se je od gora, ki so se dvigovale strmo nad priobalno ravnico, in se izgubljal nad neskon?ni ocean. Valovi so se oglašali kot dolgi, monotoni izdihi globoko zaspale matere zemlje. V no?i ni bilo nobenih drugih šumov razen morja in pošelestevanja palmovega gaja za mojim hrbtom. Naj sem še tako napenjal ušesa: mir, gluha no?, morje, zaletavi vetri?.
Na tisti obali se svet neha. Razen nekaj pastirjev, ki v kamnitih hišicah pospijo z no?jo, doma?inov ni. Kamnito zaledje je življenju preve? sovražno, morje je za pastirsko ljudstvo neuporabno. Tujci smo bili tam grda šala napredka, ki je lani ?ez skalne gore izril cesto do morja. Malo verjetno, da bom še kdaj na takšnem mestu. In ?e bom, ne bodo ve? takšni niti kraj, niti no?, niti jaz. Vprašanje let je, kdaj bo ta koš?ek sveta ponižan v vulgarne risorte in kuliso za industrijski turizem. Sveta ne bom ne spreobrnil, zato nisem hotel premišljeval o tem, kaj bo. Predajal sem se v ?arobnosti in ?asu, ki je neizpodbitno obstajal. Trenutku.
Bil se prevzet in preve? vznemirjen, da bi mi bilo do spanja. ?ez pravlji?no belino sipin sem gledal na obzorje, kjer se je no?na temina morja stikala s ?rnino neba. Ta ?rnina je bila žametna in skrivnostna samo še na južnem in zahodnem obzorju, na ve?ini neba je obledela zaradi mo?ne mese?ine. Mesec se je dvignil do ?etrtine svoje no?ne poti. Bil je še skoraj poln, no? je bila svetla, svetlejša, kot sem si mislil, da je lahko. Na nebu je ob mese?evi sve?avi prišlo do besede samo nekaj najmo?nejših zvezd. V nos sem vlekel vonj morja, ki je bil vlažen in ?ist. Zbrano sem poslušal enakomerno hropenje oceana, zrl v nebesni svod in brezmejno tišino ter pustil, da so mi skozi zavest potovale slike preteklih dni. Tuji kraji, druga?ni ljudje, drugi obi?aji. Premišljeval o življenju, ki te?e brez velikih pri?akovanj, denarjev in ambicij, nespremenljivo, v ve?no enakih zankah. Se rodiš, živiš, kot se živi, odživiš, Prikazovali so se mi obrazi. Ker so ženske zakrite, samo moški obrazi. Karamelni, rjavi, kakavasti, ?okoladni. Vranjih las. Temno rjavih in ?rnih o?i. Razli?nih potez. Raznotere mornarje in njihovo seme je v preteklih stoletjih na obale te dežele odlagalo morje. Veliko postavnih mož in ?ednih fantov je med njihovim potomstvom. S pogledi, ki se navadno radovedno ustavijo in nasmehnejo, sem in tja povrtajo, spet v?asih, v bežnem trenutku izdajo nezgrešljivi interes.
Jasno, da sem tisti ve?er mislil na Alija. Sino?nji pogovor, jutranje umivanje in zategovanje krila – vse to me ni skozi dan niti za hip zapustilo. Ko sem v no?i, ki je bila narejena za ljubezen, tam sedel sam in ves raz?uten, sem ga zaznaval povsod. Pod prsti, s katerimi sem rahlo pogladil površino peska, sem ?util žge?kljivost njegove gladke polti. Ko sem roko plosko potisnil v pesek, me je ta s svojo kamnito dušo zaustavil; gotovo bi me s podobnim odporom pri?akala mišica, kjer koli bi Alija zgrabil v zanosu strasti. Zarinil sem prste globoko v pesek – in se tam sre?al s toploto, ki jo je pesek vpil vase ?ez dan. Tudi v teh temnih fantih mora sonce puš?ati svojo energijo – spomnil sem se o?i, iz katerih v?asih tako vro?e, peko?e sevne.
Kako bi se tedaj poljubljal… Kako brez zadržka bi se prepuš?al Alijevim dlanem… S kakšnim zadoš?enjem bi ?util na svojem vratu, ušesih, licih njegovo sapo – gotovo mora biti enako ?ista in vlažna, kot je ta, ki jo izdihuje ocean. Le da bi bila v no?i toplejša od hladnega izdiha velikega morja. Pomešana s poljubi bi bila vro?a. Izhropena v zanosu piknanta, slišana in ob?utena na koži sama po sebi dražljaj. Legel sem vznak in zaprl o?i. S prsti sem si šel skozi lase in potem ?isto lahno ?ez obraz, vrat, prsi. ?e bi bili to tvoji prsti, Ali… Dolgi prsti na širokih dlaneh… Zaposlil bi te prste. In svoje tudi. Predal bi se ti, Ali, in tudi tebe ne bi ?isto ni? šparal. Pod seboj bi te hotel ?utiti. Tvoj široki hrbet zaznavati pod svojim prsmi, biti naslonjen na komolce in te ?vrsto od spodaj držati med vratom in rameni ter prste zadirat v tvoja ple?a, imeti lice prislonjeno na tvoj vrat, da bi ?util valovanje telesa pod seboj.
Zaganjal bi s vate brez zadržka kot viharni valovi, ki se pridejo razbijat od pe?ine. In nato bi služil tvoji sli, ki bi mi jo dal spoznati. Odprl sem o?i in se sre?al s nebom, ki ni bilo ne ?rno, ne modro, ne sivo; mo?ni mesec je barvo neba oslepil. Ja, rad bi gledal tvoje o?i, Ali, ko jih strast zamegli do mere, ko skozi mreno pozabe ne vidiš ni?esar ve?. Pogled sem usmeril v luno, ki ni bila ne bela, ne zlata, na srebrna. Tudi zrkla Alijevih o?i niso bela. Rumenkasta? Ne. Slonokoš?eno belkasta? V neznanem svetu mi zmanjkuje besed. Še dobro, da bom naslednjega dne izginil iz tvojega sveta.
Spet sem se dvignil na roke. Bil sem notranje vzburjen. Bolan od ne?esa, ?esar nikoli ne bo, ker ne more in ne sme biti. Dihal sem globoko in s pogledom drsel ?ez sipine in morje. Na po?asnih valovih so jezdili odsevi mese?ine, dokler se njihovi grebeni v pesku niso razkuštrali in sesuli sami vase. Ja, ko sem proti ve?eru brodil po vodi, je bila pena valov vsa nemirna, ko je v iskanju cilja ponikala v pesek in izginjala v ni?. Pena je vse, kak za nekaj hipov preživi val, ki se z ihto zažene, s silo prelomi, se zvrtin?i ?ez sebe in vdano sesuje vase. Pena kot bežni, iš?o?i presežek vidne sile in mo?i… Pena, bela kot sneg. Pena kot sperma, ki so valj izpljune, ko se njegov zagon iztroši.
Pen, ki potujejo po mokrem pesku, iz šotoriš?a nisem videl, toda vedel sem, da tam so. Kakor sem vedel, da nekje, v nekem šotoru spi Ali. In kakor sem vedel, da bi bila zlahka drug drugemu obala, po kateri bi po dolgem lomljenju valov dale? in na široko izpljusnila spermo. Pena. Minljiva ni?evost. Med moškimi popoln, jalovi nesmisel. Pa vseeno nuja. In draž, ki ji ni paral.
Oceana ne moreš premagati. Gona in domišljije tudi ne. Tu so, žívi z njimi… Vzdihnil sem in zbiral mo?, da prekinem sanjarjenje in se spravim spat. Iznenada neznani, tihi šum. Trznil sem s pogledom v desno. Iz palmovega gaja sta se izluš?ili dve postavi. Dva moška. Nagnil sem se toliko nazaj, da sem bi s telesom v senci protivetrne pregrade. Kdo sta ta dva, ki gresta drug ob drugem brez besed po robu šotoriš?a? Po obrisu oprave sem takoj spoznal, da ste bila doma?ina. Menda ne bomo imeli opravka s tatovi? Ah, ti bi se hulili nekje v temnem zavetju, ne po glavni poti. Bil sem ?isto pri miru in ?isto tiho. Nisem hotel, da me opazita. In me nista.
Toda jaz sem prepoznal njiju! Bila sta Ali in Abdul. Drugi je bil voznik, Alijevih let, enako visok, le ožje postave. Bil je najmlajši med šoferju in menda še neporo?en. ?e ta dva nista udarila runde tam nekje v goš?avi, kjer ni nikogar! Za Alija mi je bilo že jasno, da zagrize v moškega, za Abdula ne. A zakaj konec koncev ne bi? Naj mi nih?e ne pravi, da je mlad moški rojeni za spolno vzdržnost, še sploh ne v tem razdraženem podnebju. Narava dela svoje in najde pot… Zakaj nisem bil podjetnejši in Aliju dal vedeti, da se živo zanimam za no?ni sprehod z njim? To je bil zadnji ve?er. Tako reko? ponujal se mi je, jaz pa nisem zaupal ne njemu in ne svojem ?utu, ki mi je govoril, da pri njem ne morem zgrešiti. Fantazije! Blodnje! Vlak je odpeljal! Kar je mimo, je mimo.
Kljub temu mi je srce mo?no bilo, ko sem gledal za njima. Doma?ini so imeli svoje šotore nekaj stran, zraven parkirane avtomobile in postavljeno kuhinjo. Tam sta se ustavila. Oba vitka in dolgonoga, pokon?na, oba v mese?ini, ki se je lesketala ?ez koralni pesek… Bes te lopi, Mirko! Ali si moral res vre?i v smeti takšno priložnost? Idiot. Kakšen idiot. Biksen
.....Sedim v službi, v svoji pisarni,katera ima steklene stene,tako da ima ?udovid pogled na sodelavce, obiskovalce,mimohode?e,....Sodelvaci,obiskovalci,kateri se zavedajo,da jih lahko vidim(oni me seveda NE),se obra?ajo k moji pisarni in mi pozdravljajo z nasmehom, med njimi je kr neki dobrih mrh,ki so seveda vredne svojega ogleda, greha,...ampak kako jim nja povem, da me ne zanimajo kaj preve?,
Gledal me je dolgo, neposredno v o?i in ni odmaknil pogleda. Kakor, da bi vedel, da se po?utim malce nelagodno. V glavi mi je vrelo od razmišljanja, ali mogo?e ?loveka poznam. Je to moja stranka v službi? Gotovo bi se ga spomnil. Me je videl po televiziji, v ?asopisu? Mrzli?no sem iskal ustrezno rešitev, on pa je kar stal na drugi strani ceste in gledal proti meni, ko sem na prostrani terasi
Odrasla leta prinesejo s seboj telefonske številke. Takšne, ki jih zavrtiš in ti on ali ona drugi strani ne re?eta ne. Sošolci, nekdanji sodelavci in znanci plezajo na položaje. Koristno je poznati ljudi. Vendar socialne mreže ne delujejo same od sebe, vanje je treba vsaj malo vlagati. Recimo tako, da sprejmeš vabilo na piknik kolegov iz bivše službe. To je bil zdaj vir moje slabe volje. Že
Po študijskem programu sem moral opraviti prakso. Izbral sem podjetje na Štajerskem – ?e se da, izberem težjo pot, to se mi je vedno obrestovalo. Bil sem na tesnem z denarjem, štel sem tolarje in se zato vozil z avtobusom. V nedeljo popoldan tja, v petek popoldan nazaj. Sobo mi je priskrbela firma, v kateri sem delal. Podobno kot študij je bila tudi praksa vaja iz vztrajnosti in trpežnosti.
Z Andrejem sva se spoznala na enem izmed gay portalov, ko je on odgovoril na moj oglas. Že ob prebiranju njegovega sporo?ila sem zaslutil, da je Andrej resen. Sporo?ilu je priložil še svojo fotografijo, seksi fotografijo. Bil je to?no moj tip moškega. Starejši, imel je namre? to?no 50 let (jaz 35), ni bil presuh, niti debel. Visok, imel je malo bradice, druga?e po telesu bolj neporaš?en, tudi
S frendi smo bili na gay žurki. Vzdušje je bilo super, dobra muska, veliko hudih tipov. Ogromno smo plesali in tudi kaj spili. Prijelo me je lulat, zato sem šel na WC. Stopil sem do pisoarja, kjer je že stal en mlad ?efur?ek. Odpel sem kavbojke, dal ven mojega ti?ka in za?el scat. Pogledal sem k sosedu in videl kako iz obrezanega kurca te?e curek urina. O?itno je imel ?efur?ek poln mehur, ker je
Na postelji je ?epel na vseh štirih. Vzburjen do konca. Že ob misli, da je za njim stal Samo, moški z definirano postavo, mu je kurac štrlel po konci in se mu drgnil ob njegove radiator?ke. Samo ga je gledal in razmišljal, kako naj se loti tega mladca. Naslonil se je na rob postelje. Samo je za?util njegovo bližino in nagonsko trznil. Samo ga je rahlo pobožal, se sklonil k njegovim ritnicam in
En moj kolega zna šivat. ?eprav naj bi znal šivat že njegov o?e pa stari o?e, se je men kljub temu to vedno zdelo tako babje opravilo. Tako sem mu nosil šivat razne zadeve: strgane hla?e, najljubše srajce in seveda »lucky shorts«, kadar sem nosil te svoj sre?ne gate sem vedno lahko ra?unal na kako bejbo, da mi je olajšala napetost v hla?ah. Tako sem nekega dne prišel k njemu, kar tako. Kot
Nekoliko je pomajal z glavo in ni premaknil o?i z mene.»Kje si hodil pred dvajsetimi leti?«Jaz sem gledal njega, ki se ga ne morem do konca nagledati. Ki ga ne morem zares zapopasti. Ki mi ostaja uganka.»Pred dvajsetimi leti? Joj, pred dvajsetimi leti… Takrat sem gorel v ognju svoje vélike ljubezni, ljubezni mojega življenja. ?e bi se takrat spotaknil ?ez tebe, te ne bi niti opazil.«S
Sprehajam se po parku, narava se prebuja v vsem sijaju, sonce sije, toplo mi je. Med potjo se usedem na enem izmed nešteto števil klopi na parku. Med posedanjem sem si ogledoval po parku sem opazil, da na sprehajalni poti hodi zelo postaven mladeni?, v sebi sem si želel, da bi on usedel na moji klopci, glej ga zlomka, usedel se je ravno na moji klopi. Obnašam se, da ga ne opazujem, s koti?kom
Imeli smo ministra, ki si je zamislil e-upravo. Malo mi je mar zanjo. Baje se e-uprava trudi, da bi bila prijazna do državljanov. Olajšala naj bi življenje, prihranila poti, omogo?ila, da ne izgubljamo ?asa. Na moje življenje nima vpliva, tudi ?e bi e-uprave nikoli ne bilo. Fu?ka se mi zanjo!Jaz sam sem si zamislil policaja. Spoznal sem ga na netu in si ga zdaunloudal. To je moj e-policaj.
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Pozvonil je. Vedno kadar je pozvonil na tak zvonec mu je bilo za trenutek neuogdno. Ni ga mu?ila slaba vest, morda bolj slab ob?utek pri?akovanja in neznanega za vrati. Zaslišal se je kratek bzzz in potegnil je modra vrata k sebi. Po dveh korakih je že bil pred okencem za katerim se je prešerno smejal ne preve? privla?en pobrit bondinec. Dober dan, ga je veselo pozdravil z glasom, ki je bil prej
V popoldanskem soncu si ležal na malem travnatem koš?ku blizu plaže. Obrnjen si bil v drugo stran, zato me nisi videl kako sem prišel in blizu tebe odložil brisa?o. Vendar si kmalu za?util moj pogled in se obrnil k meni. »Mo?no sonce danes, kaj ne?«, si me vprašal. Bil sem presene?en da si me ogovoril. Še preden sem mogel odgovoriti, si me že vprašal: »Ob?utljiv sem na sonce, vendar ne morem sam
Štirje elementi? Skozi o?i današnje znanosti dokaj absurden domislek. A je nekaj na njih. Zemlja, ki jo tla?im, mi s mol?e šepe?e, naj dobro premislim, kako bom do takrat živel, ko se me bo polastila. Ogenj, zrak in voda niso groze?i, nagovarjajo me druga?e. Gore?i ogenj in teko?a voda me privla?ita sama po sebi, zrak me prevzame v obliki vetra, ki se zaganja v poletne krošnje. Kadarkoli se v
To je bil en tistih brutalnih ekspresnih orgazmov, ki ?loveka skoraj pokon?ajo. Hkrati z živalsko ejakulacijo sem mi je ulilo iz nosa. Slika sem je meglila, ker se mi je v o?eh je nabrala teko?ina. Ne, to niso bile solze, ki bi jih porodilo neko ?ustvo, šlo je za ekscesno izlo?anje teko?in skozi vse žleze in pore, kar se mi v?asih zgodi pri takem viharnem doživetju. V prsih mi je razbijalo srce
Nikoli prej nisem drkal preko telefona. Ampak nekje sem prebral, da je lahko tole tudi zanimivo in sem sklenil, da bom poskusil. In ker je na teletekstu komercialnih televizij baje najve? obiska, sem tudi sam dal oglas. Glasil se je:
Že od jutra sem brezskrbno sledil markacijam po zasavskih hribih in puš?al mislim, da so prihajale in odhajale iz moje zavesti. Dolgi sobotni in nedeljski izleti so bili moja rehabilitacija. Po tednu zahtevnega osemurnega ali deseturnega dela sem bil povožen. Ubijal me je ob?utek, da s tem, ko sem za?el hoditi v službo, postajam tuja last. Kaj ostane od življenja, ?e je vsa svoboda omejena na tri
Kadar mesto trpi za ob?utkom majhnosti, kadar resni?no trpi, iz dveh fakultet in pol naredi univerzo. Ko potem ob edini cesti v kraj z veliki ?rkami piše »univerzitetno mesto«, se to da prebrati na samo en na?in: »Dobrodošli v provinci!«. Lepo je na deželi. Zdaj se redno vozim v tak kraj, v katerem so pred letom dni ustanovili novo Univerzo. O nivoju te ustanove cenite po meni, ki tam pou?ujem.
Njegove ustnice so ob prvih dotikih neodzivne. Hitro se je omeh?al in za?el vra?ati poljube. Držal sem ga za nadlakti, on mene za rebra. Roke so mirovale, delovale so samo ustnice, jezik in o?i. In dogajalo se je dovolj, ve? kot dovolj. ?ar prvega sre?anja! Vsak dotik ustnic je bil nabit s strastjo kot z elektriko – toliko, da ni prasketalo okoli naju. Vsak poteg z jezikom – lepljiv od slasti.
Ko sem dopolnil osemnajst let, je moj ti? presegel 22 cm v erekciji. Vsako no? sem si ga metal na roko, da je postajal vse trši in daljši. Vlekel sem ga, stiskal, ožemal in ko mi je za?elo prihajati, sem se odkril in si predstavljal, da bo moja sperma treš?ila v strop. Kako super je bilo! Spominjam se, kako sem si želel, da bi se lahko polizal po glavici. Predstavljal sem si, kako ga fafam, kako
»Lu?i?«»Svetijo …«»Kamera?«»Te?e …«»In akcija …«To so zadnje besede pred za?etkom moje prve vloge. Igranje v eroti?nem filmu. Po?util sem se ujetega v sceni, v katero svetijo lu?i in režije v ozadju prakti?no ne vidiš. Vsaka tvoja poteza je v središ?u pozornosti. Za?etnik se hitro izgubi v prizoriš?u dogajanja, ?eprav je to le velika postelja z žametnimi bež prevlekami in s perjem
Tiste dni smo hodili v vojsko mladi, takoj po srednji šoli. Jasno, naša jajca so bila polna ves ?as in marsikdo, ki ima sicer rad punce, je rad videl, da mu ga je kdo potegnil ali pa je nategnil kako mlado ozko rit. Sam izkušenj s fanti do vojske nisem imel. No, enkrat sva s sosedom drkala skupaj, ampak gledala sva staro švedsko hetero porno revijo. In tako sem nekega lepega pomladnega dne
Moje honorarno predavateljstvo ima tudi sen?ne strani. Ena takšnih je, da moram v prazno ?akati študente na govorilnih urah. Med letom ne pride nih?e, res nih?e. Zdaj, ko jih je pol padlo na prvem izpitnem roku, kapljajo z vprašanji, ki bi jih bili morali postavljati pri vajah. Sodobni študentje pa?, ki najprej pridejo na turisti?ni ogled izpitnih pol in šele potem odprejo zvezek z zapiski
Imam moža! Zabavno. Moj Ken mi je na za?etku najinega druženja povedal, da se ho?e poro?iti. Pred dvema tednoma je to izpeljal. Jasno, da se ni poro?il z menoj. Poro?il se je z dekletom iz svojega kraja. Ken je v resnici Kenan. Iz Bosne je. V njegovem kraju ne pride v poštev, da bi imel moški karkoli z moškim. Mestece je majhno, tega tam ni, tako pravi. ?e bi se spozabil, bi nehal obstajati. Ne
»To bomo še videli,« sem si rekel s mislih. Pred njim sem se delal, da sem pripombo preslišal. Pletel sem se z njegovim jezikom. Imel je resni?no dolg, ?utno gibek, nadarjen jezik. To se tako redko sre?a… Ne, da bi njegovo zamisel apriori zavra?al, a ta samozaverovanost se mi je zdela malo za malo. Malo mi je bila tudi vše?. Ampak ?util sem nenavadno željo, da bi se jaz zavrtal v njega, med
Predstojnik me je poklical v pisarno in mi povedal, da je nalogo zaupal meni. To pomeni, da mi jo je naložil. Ker se zanese, da take re?i naredim solidno in do roka. Ni? nisem bil vesel. In koliko vožnje! Tega absolutno ne maram. Poskusil sem se izgovoriti, da bi tako delo bolje opravil kak geodet. In je šef rekel, da sploh ni problem in da dobim geodeta, ki mi bo pomagal. Smola, izogibalnega
Tedni so minili, kar je bil zadnji? v moji postelji. Ko se pono?i zbudim, v razgreti blazini še vedno ?utim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v ?repinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim
Bila je zima. decembrski ?as, mi vedno vzbudi posebne spomine na otroštvo. Novoletna smre?ica, izbrano okrašena. V kuhinji mama pripravlja boži?no ve?erjo, samo da smo vsi skupaj in se imamo lepo. Ljubil sem praznike. Takrat. Ko mi je bilo res noro dolg?as na Planini, kjer živim, sem se odlo?il da grem na splet in tam poiš?em svojo sorodno dušo. In glej ga zlomka… že po nekaj klikih, se z nekom
»Ti – poro?en?«»Ja,»je odgovoril z najbolj normalnim glasom na svetu. In po hipu dodal:»Je s tem kaj narobe?«»Narobe? Ne, ne. Ni? narobe. Samo…«»Samo?«»Samo… Nekam mlad se mi zdiš.«»Sedemindvajset.«»Mlajši si videti.«»Ne poznaš nikogar, ki bi se poro?il pri petindvajsetih?«»Ne vem. Pojma nimam. Nekateri pari s sploh ne poro?ijo.«»V?asih se poro?iš – zaradi drugih.«»
Bil je lep son?ni dan nekaj dni pred zaklju?kom šol.
Lansko leto sem bil na Zlatnih stijenah pri Puli. Poiskal sem nekoliko samotno mesto na skalah, kjer sem se nag son?il. Pod mano je bil maj?ken zaliv s smaragdno vodo. Ko mi je bilo prevro?e, sem šel dol in plaval. S seboj sem imel veliko poletnega branja. V hladilni torbi sem imel pija?o, rad sem kadil. Približal se je lep mladeni? in me prosil za ogenj (vatru molim...). Nisem kar tako dosegel
Vše? so mi in ambiciozni moški cilj, vše? so mi hotenja in na?rti, najbolj mi je vše?, da jih uresni?ujejo, si spreminjajo svet tako, da jim služi. Da je Matej moški, ki lega z moškimi, vem po spletu okoliš?in. Ne pre?itaš ga po kretnji, govoru, drži, karakterju. V sebi ima konvencionalno moški naboj. V njem je energija vse ?as v pripravljenosti, tako kot v nabiti pištoli.V vsakdanji
Hodil sem na odbojko. Eno leto. Ne bom olepševal, bil sem slab, zato sem se že ob semestru odlo?il, da bom vztrajal samo do po?itnic. Da sem bil slab igralec, je imelo svojo dobro stran: med tekmami v glavnem sedel na klopi. In gledal druge, lahko zelo natan?no in doživeto. Tudi med treningi nisem imel o?i zaprtih, da ne bo pomote. Moja prozornost je bila namenjena predvsem enemu, ime mu je bilo
Janki? je prijazen. Pozoren. Predan. Redno telefonira. Pošilja sporo?ilca. Slikice s poti. Z navdušenjem me vsakokrat objame, ko zapreva za seboj vrata stanovanja. Z zanosom se ljubi z menoj. Rad ga objamem, ko prideva skupaj. Verjetno je marsikomu vše?. Ima dobro službo in urejeno živi. Je neprisiljeno ljubezniv. Je za pogledati. Redno se mu?i v fitnesu, kar se mu vidi. Ni mi ?isto jasno, ali
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
Kmalu je nastopila zima z ledom in snegom. Stadion je opustel. Kaj je bilo z Jožkom, nisem vedel. Da bi šel zvonit in vprašat, mi ni prišlo na kraj pameti. Imam nekaj dostojanstva in ?asti in ni mi bilo do tega, da bi se šel izkazovat zanimanje gnoju, ki mi ni hotel niti odzdraviti. Ne glede na to se mi je globoko vsadil. Kot sem že rekel, si od njega nisem ni? obetal, a fant je nagovoril mojo
Prvi hip nisem razumel, za kaj gre. Ko me je potegnil za roko, me je spodneslo, da sem komaj ulovil ravnotežje. Že sva bila pri grmovju , zaš?itil sem si o?i z notranjim delom komolca proste roke, on me je vlekel in jaz sem na slepo stopal za njim. Upal sem, da se ne bom ob kaj spotaknil. Ko je Jožko obstal, sem odprl o?i. Znašel sem se na skriti strani transformatorja, kjer je proti cesti
Listi so odšušteli, veje so se umirile in za transformatorjem sem ostal sam. Težko nebo je pritiskalo, zapihal je tisti veter, ki napoveduje, da se bo v kratkem vlilo. Jaz sem bil iz sebe, pretresen zaradi ?udne mešanice vtisov. Nisem si mislil, da bom v resnici kdaj segel Jožku v hla?e – v domišljiji sem mu jih ni?kolikokrat vlekel proti kolenu, a to je nekaj ?isto drugega. Še manj sem
Vsi ti prvi?i… Prvi? za prvi?em. »V razpuš?eni, trudni vrsti…« Skratka: na koncu je priznal, da je bilo ?isto v redu.»Stvar kondoma,« sem mu rekel.In si mislil: »Še zdale? ne samo kondoma.«Še sem ?epel pred njim. Gledal sem, kako si je snemal gumo. ?udno si jo je snemal. Ni je odsvaljkal. Za rob je vtaknil palca, široko raztegnil in še na tri?etrt trdega vlekel ven, kot bi ga jemal iz
Moja punca je že od za?etka vedela za moje biseksualne fantazije. Nikoli jih sicer nisem uresni?il z moškim, vendar je Niko to izjemno zabavalo. Rada je nadela strap-on in zahtevala od mene, da ga vzamem v usta in me nato divje poseksala z njim. Tovrstne igrice so jo vedno pripeljale do norega vrhunca, da ne govorim o mojem! No, v?eraj me je Nika klicala v službo in mi naro?ila, naj po službi
»Ostal sem doma, da bi lahko v miru naredil eno re?, ker je v službi ves ?as kraval,« sem mu razložil. Ne vem, ali je on potreboval razlago, mislim, da sem jaz ?uti dolžnost pojasnjevati. Ker to je res: ko sem pred petnajstimi leti prišel v službo, je bil ljubi mir. Zdaj vsakih deset minut ?ivkne elektronska pošta, na katero je treba takoj odgovoriti, sicer je urgenca po telefonu. Vsi neumestni
Pomislil sem na Alija. Lokalni vodi? je. Fant v moškem telesu. Kon?al je neko srednjo šolo in sanjari, da bo šel študirat jezike in da bo odprl svojo turisti?no agencijo. Ne bo je. Nima ne vez ne denarja, da bi šel študirat v oddaljeno prestolnico. In premehak je za biznis. Da ne bo pomote: v telo je trden, ?vrstih vitkih udov, širok v ramena, stoji pokon?no, ima nek nepremakljivi ponos v sebi.
Pozno popoldne sem v bližini planinske ko?e na soncu zaspal in se zbudil proti ve?eru. Še slabe tri ure sem rabil za sestop, zato sem pohitel (pa saj - poleti je dan dolg). Opazil sem, da so drugi planinci že pospravili in šli, da sem torej zadnji. Imam dovolj kondicije, zato sem se naglo spuš?al. Po uri hoje se je stemnilo, zapihal je veter in nekaj kapelj dežja je odnekod prineslo. Kakih sto
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Kon?no sva se dobila. Noben ni imel ?asa, ti s punco živiš v študentu, jaz pa imam družino. Ampak danes dopoldne pa je šlo. Kot je dogovorjeno, te poberem na avtobusni postaji. Res si mi vše?: lep trebuš?ek, simpati?en fant. Poznaš pot in se zapeljeva proti zapuš?enemu parkiriš?u. Ustavim in ?akam na ukaze. Sedeže potegneva naprej in se preseliva na zadnje sedeže. Ti sedeš, ja se pa uležem
vro? poletni dan, ura se je bližala 21 uri zve?er, v ozra?ju je bilo vse nabito s polno pozitivne energije, ko smo sedeli na moji pojstelji, se zabavali ter pili pivo, bil je prav božanski ob?utek na desni strani so sedeli štirje in na moji levi trije fantje, vsi nabiti s svojo eroti?no energijo in po?asi mi je roka zdrsela do budija po laseh in nato po vratu, mikico sem mu kar strgal s telesa in
To je bilo nujno. Nisem ve? zdržal. Fantov žebelj sem moral videti. Brez odlašanja sem mu potegnil spodnjice do kolen. Izsko?il je – beti?. Ni? posebnega po dolžini, toda tako mil, s tako nežno, tanko, bledo kožico… In divje ?rnimi, zavitimi dla?icami, ki so obraš?ale koren onéja ter polje nad njim. Jajca – tudi v tako nežni, beli vre?ici in s kratkimi dla?icami na sebi. Ko sem ga osvobajal
Vstanem iz stola...se sprehodim, kot da bi me nekaj motilo si popravim ovratnik majcke, vendar tesnoba ne izgine...ponovno se usedem. Sedim...razmisljam oz. poskusam razmisljati in v trenutku, ko ujamem misel, mimo prileti nova, zopet novejsa in tako v nedogled. Vse skupaj je zmesnjava...se premaknem na stolu vse me moti..ponovno vstanem in z neznanimi gibi poskusam priti do konca sobe, da bi
Katja, saj ti ne more uspeti! ?eprav: mogo?e je vse. Vse. Ker ?e ti uspe, te bom… Davor bi me moral poklicati pred tremi urami. Ni me poklical. Obljubil je, ja. Ena pono?i je. Ne spi se mi še ?isto ni?. Ne zaradi popitih kav. Jasno, midva ne moreva biti ve?no skupaj. Vseeno: zdaj bi bilo prehitro. Naj še malo traja. In kaj se mala praska, kjer je nima kaj srbeti!Moj odnos z Davorjem je zgodba
Bilo je proti koncu poletja med sprehodom po osamljenem gozdi?ku, po odlo?itvi da zaideva malo v naravo zve?er, ko se hlad za?ne spuš?ati nad dolino. Oba rahlo potrebna saj je v poletnih dneh težko drkati ali seksati v vro?ini.Na pol poti, ko je vro?inski val že pojenjal, so se za?eli oglašat najini potrebni lul?ki, kateri so do sedaj že napol otrdeli. Zaželela sva si malo postati in uživati v
Po tem ko sva si s sosedom obdelala ti?e, sva se nekaj dni posvetila svojim puncam. Ti dnevi so bli samo ljub?kanje in ni? drugega. Po enem tednu sva se spet dobila, ko je on bil sam doma. Ko sem prišel k njemu me je do?akal samo v gatah. Takoj sem vedel kaj ima v mislih. Približal sem mu se in pokleknil toda ustavil me je in rekel, da tokrat ima nekaj drugega v mislih. Pogledal sem ga in videl
Prvi?… Kateri prvi?? Prvi?ev je mnogo. Se sploh kdaj nehajo? Kdo ve, verjetno je to odvisno do radovednosti. Baje se tudi umre enkrat prvi?. Ampak tisti prvi? prvi?? Tudi ta pri meni ni bil samo eden.Eden sem mi je dogodil na avtobusu. Bil sem gimnazijec, hudo zelen gimnazijec. Moje seksualne izkušnje so bile omejena na lastnega ti?a in vsakodnevne operacije z njim. V šolo sem se vozil z
Danes sem pa? doma in o?itno vendarle ne dovolj bolan, da ne bi zmogel malo fantaziranja, zato vam podarjam prvo gej zgodbico na tem bloggu. Upam, da vam bo vše? in da si zaželite naglas kdaj še kakšne. No? ima svojo mo?. Na študentskih izletih sploh. In prav tam sem se znašel z njim v isti postelji. Najini postelji. Zatipal sem ga poleg sebe, v tej isti postelji. Bil je urejen, poznalo se mu je,
Takrat sem delal na ministrstvu. Za umret dolgo?asno, družbeno nekoristno, a glede na koli?ino vloženega dela dobro pla?ano. V?asih si je treba v življenju odpo?iti in nabrat mo?i za kaj bolj smiselnega. Tista služba je bila naporna zaradi intrig. Toliko spletk, babje hudobije in nesmiselnih spopadov za vsako malenkost, ki postanejo razumljivi šele, ko spoznaš zakulisje, nisem doživel ne prej ne
Zelo je bil crkljiv. Pravim bil, ker ga ni ve? na spregled. Dovolj dolgo ni prišel, da vem, da ga ne bo ve?. Potepel se je drugam. Gotovo se zdaj stiska h komu drugemu, drema in prede v njegovem objemu. Morda pomiva posodo, brklja po kuhinji in ga osre?uje s predano bližino. Ali pa se prav ob tej uri z njim pari, burno in glasno, kot to delajo ma?ki. Mi je kaj zameril? Naveli?ati se me skoraj ni
Navežeš stik, se meniš in zmeniš, prideš na prvi zmenek in ga ni. Deset minut. Dvajset minut. Pokli?eš. Telefon izklju?en. Klel sem kot Madžar. Takšni virtualni kljukci si zaslužijo kazen, vzgojno, ostro, da bi jo pomnil! Ja, iz islamske republike bi bilo treba uvoziti vod izurjene nravstvene policije, pa naj prevarante izsledi in jih nažge po podplatih… Še bolj sem bil jezen nase. Sam sem si bil
O živjo, kaj pa ti tuki« »Ah, kr tako sem se mal oglasil, že dolg ?asa nisem bil pr teb na obisku« »Lepo, lepo, kr naprej« Šment, njega pa res nisem pri?akoval. Pa ne, da me je spet prišel dražit. Kot da bi vedel, da me njegova prisotnost vznemirja in da bom spet potreboval tedne, da ga bom iztisnil iz svojega spomina. Dons zve?er si ga bom spet vrgel na roke. Tokrat ne bom potreboval
Nisem se mogel usesti in ?akati. Še stati nisem mogel pri miru. V nekaj minutah sem si po nepokošeni travi uhodil potko. Med prsti sem drobil vrši?ke, ki sem jih lomil z grmovja na robu travnika. Postopal se gor in dol ter metal koš?ke razlomljenih vejic med ivanjš?ice, zlatice in tiste rozaste rožice, petelin?ke ali kar so. Še šest minut do enajste. O jutranji rosi in svežini ni bilo ve? sledu.
Prizgem luc in stopim v kopalnico. Popravim brisaco, ki visi nekam cudno na obesalu in stopim pred ogledalo. Kje imam kremo, ze spet moram namazati ustnice, si recem. Ta labelo ni za nikamor, kar naprej suhe ustnice, bolj ko mazes bolj se ustne susijo. Se dobro da sm si kupil to kremico. Si namzem ustnice, jo spravim v zep in ponovno preverim, ce je obraz dobro obrit. Kot dojenckova ritka, recem
Za sabo sem imel naporen dan. Bil sem zmatran in brez energije. Za mano je bil res kur?ev naporen dan. Za povrh sega so še me kolegi klicali naj pridem z njimi žurat. Ker so že res zatežili in obljubili noro zabavo sem se odlo?il, da grem vsaj za malo pogledat. In sem šel. Po nekaj kozarcih pija?e sem spoznal, da je to ?isto navadno druženje. Sploh ni bilo zabavnega vzdušja, brez kakršne
Johanca« je pet minut od moje službe. Je najbližji lokal, kjer se lahko spodobno usedeš in slišiš sogovornika. Inštitutski smo v gostilni stalni gostje. Tudi jaz grem v?asih tja med malico. In pri Johanci sem ga spoznal. Nepri?akovano. Tja je prišel na novo v službo.Prvi? sem ga videl, ko se je pojavil na vratih sobe. Vstopil, obstal. Slok, vzravnan. Zbran. Šel je s pogledom po mizah,
Stopal sem po poti pri?akovanj. Bo kaj? Ne bo ni?? Potipal sem se po hla?nih žepih. Moja sveta trojica, denarnica, klju?i in kondomi, je na svojem mestu. Kondomi za vsak primer. Da mi na bi bilo žal, ?e bi se kaj prikazalo.Kazalo ni na ni?. ?isto ni?. Kar ni ni? boljše oziroma je slabše: upokojenci. Nasmihajo se mi. Migajo. Ne razumem. Da bi šel z njimi iz so?utja? Iz usmiljenja? Mi
Odpeljal se je v svojem avtomobil?ku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.Ja zavarovalniški agent. Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h
Kaj naj to pomeni? Zakaj se ne oglasi? Obrnil sem se stran od vhodnih vrat in pogledal po uli?ici proti glavnemu trgu. Dan se je bližal koncu, po vrtovih gostinskih lokalov so se prižgale prve lu?ke. Lep, prijeten, miren poleten ve?er se je naredil po razbeljenem dnevu. To je tistih nekaj tednov, ko celo zrak v mojem zadrhti in ko se zdi vse mogo?e; ko se ve?ernega razpoloženja na ulicah dotakne
Si bo premislil? Me bo postavil pred vrata? Je sploh kaj premišljeval ali me je samo gledal? Me je morda presojal in preudarjal, kakšna je moja posteljnouporabna vrednost? ?as je stal nepremi?no in on z njim. Ker se ni ni? zgodilo, sem za?util, da me ne bo nagnal. Niti na finejši na?in odsloviti. Premaknil se je. Po?asi. S pogledom uprtim v moje o?i. Zona mi je šla po hrbtu. Stisnilo me je.
© 1995-2024 FREYA Communications, Inc.
ALL RIGHTS RESERVED.