Gay Erotic Stories

MenOnTheNet.com

Kot v romaci

by Gobisex


Tedni so minili, kar je bil zadnji? v moji postelji. Ko se pono?i zbudim, v razgreti blazini še vedno ?utim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.

Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v ?repinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim si, da bi me taka re? potegnila pod vodo. Ždel sem, blodil in tuhtal v prazno. Moral nekaj ukreniti, da se izvle?em iz mu?nega, teže?ega spleena. Domislil sem se ruskih romanc, petih pesmi o ljubeznih in aferah, lo?itvah, razhodih, zgodbe o opustošenju in otožnosti, ki ga puš?ajo. Vedno so me zmeh?ale. Naj jih slišim zdaj, ko je zaudalo meni…

Poiskal sem predpotopne kasete iz globine predala in prisluhnil. Poslušal. Spet poslušal, si kakšno vrstico prevedel in videl, da se je vse že dogajalo drugim. Sicer ljudem, ki jih že davno ni ve?, in se bo tudi tistim, ki jih še nikjer ni. Kdo bi mi znal bolj prepri?ljivo povedati, da nisem nobena izjema, ne prvi ne zadnji, in da tako pride in da tako gre? Nih?e drug kot sorodna, slovanska duša. Ponekod se mi je zazdelo, kot da so cele pasaže pisane zame. In ?e sem takšne dele zlepil, sem lahko sestavil zgodbo, ki sem jo dal in dajem skozi.

Morda je princip homeopatski, namre? iti proti ve?jemu zlu z manjšim, ki povzro?a podobne u?inke, a je deloval. Pri podoživljanju sre?nih in grenikih trenutkov mi ni ni? odleglo, a bolj sprijaznjen sem le postal.

Pogled tvojih ?rnih o?i v srcu spomin je zbudil: odsev vseh izgúbljenih dni, jek sil, ki jih ?as je ugasíl.

S ?im ti podredil si me? Stojim pred teboj – brez besed. Rada, ?e zate le, vse znova za?ela bi spet.

Vem, da ne bom te nikdár smela poklícati – moj. Usoda te z njo za vsekdár v primež je zgrabila svoj.

Glávo pokonci držiš, ko greš po življenja poteh. A vidim, ?etudi mol?iš, trpkost v ?rnih o?eh.

Pred dvema dnevoma sem Vaska sre?al v mestu z njegovim fantom. Najprej sem ujel njegov pogled, nato njiju kot par. Bilo je zares nepri?akovano in obstal sem nemo?en in brez besed. Vse je hipno planilo skozme, od sladke zanesenosti do dolgih tednov teže, ki mi je legla na dušo in je tam kar bila in bila. Za delec sekunde, a dovolj, da sem to opazil jaz in da je to opazil on. Znašel se je hitreje, me pozdravil kot starega znanca in naju takoj predstavil: »To je moj Andrejko… to je Mirko«

Ko je rekel »moj Andrejko« ga je prijel ?ez rame. Bilo mi je za umreti. Ah, mali, ne veš kaj bi dal, da bi bil jaz na tvojem mestu. Saj tudi Vasko ne ve… In jaz sploh nisem pri pravi…

Andreja sem videl prvi?. Svetlook je. Bil je konec poletja in skozi mikico se je dobro videlo, da je lepo grajen. Dlan je imel toplo, stisk krepak. Videti je bil prijazen fant. Ni? nisem imel proti njemu.

Ko sva se z Vaskom še sre?evala, ga je popadlo, da bi naju z Andrejem seznanil. Jaz sem ostal brez besed in on si je premislil. Ker me Andrej zdaj ni gledal prav ni? zaprepadeno, sem razumel, da mu o meni ni ?rhnil. Kon?no so mi oživeli možgani. Povedal, da se z Vaskom poznava s Prul, kjer sva živela v sosednjih ulicah. Vasko je butnil, da bi šli na kavo. Andrej se je na narejeno nasmehnil in s prstom potrkal po displeju mobilnika, ki ga je v trenutku izvlekel iz žepa. »Drugi?,« sem vsko?il. »Okej, ampak res!«

Hvalabogu, Vaska je sre?ala pamet. V osnovi je dobrohoten ?lovek in ga v?asih zanese. Z menoj ga je že zaneslo – skoraj. Prekinil je z meno, ko mu je postalo jasno, da se utegne to zanj slabo kon?ati. Preden smo se poslovili, sem ulovil njegov pogled. Hotel sem preveriti, ali ga že lahko gledam v o?i. Videti je bil hladnokrven in stal je enako trdno kot takrat, ko sva se prvi? videla. Zelo dobro se je obvladoval, toda s pogledom se ni mogel in se verjetni niti ni hotel pretvarjati. Vse sem videl v njem. V nepopisno olajšanje mi je bilo, da smo se obrnili vsak v svojo smer in šli svojih poteh.

Joj, Vasko… ?im sem vedel, da me ve? ne gledata, me je zvilo. V o?i so mi stopile solze in imelo me je, da bi se naslonil na prvi zid, zakopal obraz v dlani in se zacmeril. Jebenti, Mirko, to ni normalno! Sredi belega dne in ljudi polne Ljubljane se boš cmeril kot pi?kica… Odvrtelo se ti je v mater božjo! Zelo na hitro sem si obrisal o?i v ramena in s pogledom uprtim v tla odhitel naprej in se skušal narediti nevidnega. Zgleda, da še nekaj ?asa ne bom zdrav.

»Pogled tvojih ?rnih o?i…« Temnolas in temook je. Ne, nima ?isto ?rnih o?i. Sram me je, da ne vem natan?no povedat, kakšne odtenka so. Kaj bi, dobivala sva se pono?i ali pri spuš?enih roletah.

A o?i sem opazil pri trenutek, ko sva se sre?ala. V njihovem pogledu je drznost, samozavest in o?arljivost. Pogled ima vedno osredoto?en, kar izdaja bistrega ?loveka in osebo, ki obvladuje položaj. Pa južni šarm, mešanica tople vljudnosti, pozornosti in porogljivosti, ki je vedno na preži. Verjetno je cincarskega rodu, ?eprav o tem nisva nikoli spregovorila niti besede. Podolgovatega obraza je, ozkega nosu, ozke brade. Kultiviran, urban in uspešen ?lovek je, vsaj pri poslih. Nalezljivega nasmeha, ki so ga vedno spremljajo hudomušne iskrice. Gre k štiridesetemu. ?elo se mu je že nekoliko povišalo, kar ga dela samo bolj moškega. Za tistih pet kilogramov, ki bi jih lahko snel, vedo samo tisti, ki so ga videli golega. Gredo na isti rovaš, še zlasti, ker je visok in jih skozi obleko ni opaziti.

Ko me je vprašal, ?e sem za seks, me ne bi mogel v bolj pravem trenutku. In ker je bil tak, kot so tisti moški, na katere se rad spomnim, torej za nekaj prstov višji in za nekaj let mlajši od mene, nisem premišljeval. Jasno sem rekel – ja. Kasneje mi je povedal, da sem mu bil takoj vše?, ker nisem motovilil tam, kjer je situacija jasna.

Dama v romanci poje : »Vem, da ne bom te nikdár smela poklícati – moj.« Tudi meni je bilo do prvega dne jasno, da ne gre zato, da bi Vasko postal – moj. Dale? od tega – šlo je za seks. Za seks z dobrim tipom, iz ?esar se sme pri?akovati, da bo dober tudi seks. Ko sva od mesta, kjer sva se dobila, hodila proti njegovemu stanovanju, sem ga vprašal za fanta. Odgovoril je, da ga ima. Malo zadrege sem ?util, ko je razlagal, da bo z mano sko?il v posteljo za njegovim hrbtom. Kdo bi se sicer s tem hvalil… Vendar, zakaj bi se jaz obremenjeval z njegovo nezvestobo in sploh z njegovim partnerstvom! Prav zato, kar dela, sva bila skupaj!

Kako je bilo to vse videti enostavno: kurbarija za šport in kratek ?as. ?im sva se v stanovanju drug drugega dotaknila, so šle stvari same svojo pot. Bilo je strastno, bilo je silno, tudi divje. Kljub temu, da sva bila tujca, sva bila sva popolnoma sproš?ena in prav tako popolnoma predana temu, kar se nama je dogajalo. Zdelo se mi je, da sva prelita z neznanim svetlim fluidom, ki naju je povezoval in usmerjal pri vsem, kar sva po?ela. Ni bil samo dober seks, bil ja poseben seks. Ko sva zaklju?ila, sva se stuširala in obsedela na balkonu. Razgovoril se je. Veliko je povedal, se mi marsi?em izpovedal. Kakšno zgodbo ima za seboj… Ljubi bog. Pospremil me je del poti. Ob slovesu sem ga poljubil na ustnice. Sredi no?i v Ljubljani s tem ne moreš nikogar zmotiti, vse spi trdno kot gorska vas.

Naslednje jutro me je v elektronskem predalu ?akalo sporo?ilce: »Mirko, spoznati te je bilo – uf. Se slišiva.« Jaz: »En zelo fajn fant si. Vše? mi je bil ob?utek, da seksava. Ne, da kdo koga poriva, ampak da seksava skupaj. To je bil lep ob?utek v?eraj in enako lep ob?utek je še danes.« Vasko: »Lepo se opisal. Tudi jaz sem imel isti ob?utek. Nisem mogel takoj zaspat. Moral sem spit en sadjevec. Se slišiva. Uživaj.«

Jaz sem se moral obvladovati, da mu nisem cel dan napisal ni?. Na najin seks in Vaska sem mislil dopoldne, popoldne in zve?er. Zato mu nisem napisal ni?, ker nisem hotel biti vsiljiv. Bal sem se, da ga s svojimi ob?utki prestrašim ali da se bo po?uti nadlegovanega; da ga bom odgnal. Na vso mo? sem si želel, da bi se ?im prej sept sešla. Da bi si tega želel tudi on. Da bi to on povedal.

Vasko naslednjo no?: »Ve?krat sem se me dnevom ujel, kako mislim na prejšnji ve?er. Ne sekiraj se, sem ?isto okej.« ?isto okej? ?e kdo napiše, da je ?isto okej, potem gotovo ni ?isto okej.

Tega takrat še nisem mogel vedeti. Meni je bilo vse videti tako vedro in krotko, enostavno in obetavno! Bil sem prevzet nad moškim – pa saj to ni bilo prvi?. Bilo je druga?e kot pri drugih, ker je bil Vasko druga?en od drugih. Upal sem na strastno razmerje in to je bilo to. Z moškim, ki je v vezi, so relacije jasne. Vsaj zdi se, da bi morale biti.

Ko sva se drugi? zmenila, sem komaj do?akal enajste zve?er. Šel sem se uredit v kopalnico in nato cel preostanek ve?era nisem vedel, kaj bi s seboj. Pospravljal sem stanovanje. Ko sem se zalotil, da vlagam službene papirje v fascikel z doma?imi položnicami, sem s takšnimi opravki raje prenehal. Na posteljo sem napel svežo rjuho, zamenjal brisa?e v kopalnici, pripravil prigrizke in dal v hladilnik pija?o, ?e bova kasneje posedela.

Ves to sem opravljal na pol mese?en. Ne, ob pri?akovanju drugih obiskov se mi to ne dogaja. Spontano so mi prihajale v misli podrobnosti najinega prvega ve?era: zdrsi z jezikom, poljubi, sapa na vratu, prsti na potni koži, prepleteni udi, napete mišice; slišal sem glasove, njegove in moje, ko naju je nosilo po razburkanem morju strasti proti ?erem orgazma. Slike, prisluhi in pri?uti so sem mi pojavljali v zavesti, ko sem se skušal zamotiti z razporejanjem pribora in pomite posode in s podobnimi rutinskimi opravki. Ko sem te izto?nice poprijel z razumom, so se mi odvrteli celi kosi filma najinega prvega sre?anja. Imelo me je, da bi si ti?a kar takoj vzel iz hla? in se olajšal, kot sem se mnogokrat v dneh, odkar sva se dobila. Seveda tega nisem storil. Pri?akoval sem Vaska živega in pravega, kar mi je polnilo glavo s pijanostjo in trebuh z mravljinci.

Kako me je odneslo v zrak, ko se je oglasil zvonec! Bil je to?en. V stanovanje je vstopil tiho. S sijo?imi o?mi. ?rnimi lasmi, v tanki, tesni ?rni jakni, ker je zgodnje poletje ravno prerezal hladen deževni dan. Vše? mi je, ?e se mora moški k poljubu nekoliko skloniti… Sladek je bil prvi poljub. Koliko pri?akovanja je izpovedal in koliko strasti napovedoval.

Bil je sveže obrit. Vonj njegove vodice po britju je bil zelo diskreten, svež in brez sladkobe. Pospravil sem v usta njegov uhelj, ga držal z zobmi in obdeloval z jezikom, dokler mu nisem do konca spustil zadrge na jakni. Ker se je od nepri?akovanega dražljaja zvijal, sem imel težko delo. Kon?no sem pod dlanmi za?util toploto njegove kože. Šel sem mu pod majico in z velikansko naslado potoval po njegovem hrbtu. Razprl sem prste na njegovih ple?ih in ga stisnil k sebi, kolikor sem ga mogel. Tako bi te imel in te nikoli ne spustil! Nato me je kar po?ez okoli života prijel on in me stisnil kot anakonda svoj plen. Gledal me je zviška, ki mu jih daje tisti osem ali deset centimetrov prednosti v višini. »Si me kaj pogrešal?« »Vprašaš!« »Jaz sem mislil nate vsak dan.« »Spusti me, ?e me no?eš zadaviti. In dokaži mi, da si mislil name.«

Res sem moral ?isto na plitvo dihati, dokler me je stikal. Ko me je izpustil in sem na polna plju?a potegnil vase zrak, mi je bilo kar žal, da me je izpustil. Vasko je moral biti v?asih športnik, ker take mo?i v rokah nima vsak. Na moj neumni poziv k dokazu mi je odgovoril z dolgimi in resnimi poljubi. »Zdaj verjamem,« in sem mu pomežiknil in mu z glavo mignil, da pojdiva v sobo.

Sezul si je ?evlje, obesil jakno na kavelj obešalnika in stopil za menoj. Med telesnimi ljubeznivostmi, ki jih namenjala drug drugemu, sva se slekla do spodnjic in se nato vsaj pol ure drug drugemu posve?ala na postelji. Bil je to paznik dotikanja, ?utenja in vzajemnega posve?anja. Napetost, ki je zrasla med nama, ki je kar trajala. Oba sva bila že potna od pri?akovanja. Izvil sem se iz njegovega objema in stopil k polici po pripravljene kondome in lubrikant. Spotoma sem odprl okno in ?ezenj potegnil zaveso. Ali je bilo v stanovanju vro?e zaradi visokih temperatur preteklih dni ali zaradi moje razburjenosti, me niti ni zanimalo.

Potem je šlo zares. Po?ela sva veliko, ne vedno nežno, vendar ves ?as s pogledom ali pozornostjo drug na drugem. On je bil neutruden, jaz neumoren, on nenasiten, jaz nepopustljiv. Njegov nalet je bil osupljiv. Dobil sem ob?utek, da zanj ni omejitev – jezdil je slo kakor pegaza, ki mu pripadata zemlja in nebo. Trajalo je, trajalo, a so bili ob?utki in užitki ob tem ves ?as sveži in novi kot studen?nica pri izviru. Pripeljal me je do roba bole?ine, ki je izhajala iz telesne iz?rpanosti. Ko sem kon?no pokazal znamenje šibkosti in ga prosil, da kon?ava, se mi je posvetil z neverjetno milino. Takšnega izraza in izkaza iskrene nežnosti si nisem znal predstavljati in verjetno me je z njim dokon?no pridobil. Z dotiki in obzirnimi objemi mi je pokazal, da me ceni. Preplavljala me je toplota. Želel je, da sem med njegovim kon?evanjem v njem. Že res, da je velik moški in zaresen moški, a s poplavo sperme, ki je zalila njegove prsi in trebuh, me je le osupnil. Ko se je po orgazmu njegovo telo sprostilo, sem se umaknil iz njega Odložil sem njegovo nogo z ramena. Iztegnil se je in jo pri tem spustil na tla ob posteljo. Zajahal sem njegovo koleno in prijel svojo zadevo v svoje roke. Nisem rabil dolgo, saj sem bil od doživetega in pogleda nanj, ki se ga prepri?al, naj obleži, kjer je bil, že ?isto blizu devetim nebesom. Kon?al sem po njegovi nogi in po tleh.

Nato sem se spustil k njemu, ga poljubil na rob ustnic, in še enkrat in še enkrat. Prijel me je z notranjim delom komolca za vrat in pritegnil k sebi. Nežno. Z licem ob licu sva nato preživljala skupne trenutke blaženosti. »Mirko…« Nato je bilo, kot da zbira besede. »Ni? ti ni treba re?i. Bodi, kakor si.« »Uživam…« je šepnil.

Opazil sem, da je že zdrknil v stanje med zavestjo in dremežem. Bil je ganljiv, ker se je trudil pogovarjati z menoj, pa niso bili njegovi odzivi skladni niti s tem, kar sem rekel, in niti s tem, kar je sam vprašal. Ker mi položaj ni ustrezal, sem se dvignil in se po turško usedel k njegovim kolenom. Moj premik ga je nekoliko zdramil. Skozi koprene spanca mi je govoril: »Samo malo. Samo petnajst minut. Ne smem zaspati. Moram domov, zjutraj grem na pot…« »Seveda… Seveda…«

Utrujenost ga je premagala tako na naglo, da se ni niti dobro namestil na posteljo. Noge so mu od srede me? segale ?ez rob, pa seveda nisem ima srca, da bi ga dramil in na silo osre?eval s premeš?anjem ali dopovedovanjem, kako naj leži. Raje sem ga gledal… Kakšen moški! S prsti sem drsel po njegovi nogi od narta, ?ez piš?al in me?a do kolena, nato naprej navzgor do dimelj. Tam je skupaj z njim spala njegova moškost. Šele sedaj, v mirujo?em stanju, sem dojel, koliko ga je skupaj. Zdaj mi je postalo bolj jasno, zakaj me je tako iz?rpal. Mišice so se mu na nogah jasno izrisovale. Ko je ležal na hrbtu, ko je tisti višek ob pasu izginil neznano kam. Gol in ves bisern v šibki svetlobi, ki je lila skozi odprta vrata spalnice, je bil videti kot zmagoviti anti?ni atlet. Danes so takšne postave deseterobojci… Potem sem se dotaknil palca na nogi. Drugi prst je imel daljši od ostalih – spomnil sem se, da je bil to grški lepotni ideal, ki je ostal ovekove?en na kipih. Jaz sem ga imel pred seboj… Pogladil sem ga po nohtu na palcu. Nohte in prste je imel urejene. Zelo osebna zadeva, ki pove marsikaj o ?loveku, njegovem odnosu do sebe in sveta.

Še in še sem nežno drsel z dlanjo po njegovih nogah in užival v otipu in hrsketu dlake, ob konturah mišic pod prsti in ob preprostem dejstvu, da ga smem gledati, ali bolje re?eno, zreti vanj. ?as ni obstajal, s pozornostjo sem bil potopljen vanj, božal sem ga in poslušal dihanje globoko spe?ega. Ja, zamaknjen sem bil in sre?en, kar me je bilo.

Cerkve v mestu so se spet tekmovale, katera bo jasneje in glasneje odbila polno uro. Prisluhnil sem: tri. Povezal sem glasno bitje cerkvenih ur in dejstvo, da me je za?elo hladiti, z odprtim oknom. Ker se mi je že hotelo dremati, sem zbral mo?, se vzdignil in stopil zapret okno. Odmaknil sem zaveso, da bi lahko osvobodil okensko krilo, in obstal. Park pod stolpnico, ki sem ga gledal sto in stokrat, je bil ?isto druga?en. Veter, ki je odpihnil oblake, je kodral krošnje dreves, ki jih gledam od zgoraj. Valovale so kot gladina vznemirjenega morja. No? je bila nenavadno temna in celo v mestu so se na nebu jasno svetile zveze. Za?aran sem gledal, ker je tam vsak dan, pa nisem še nikoli tákega in takó videl. Slišal sem tišino in v njej sunke vetra, ki mu ni bilo prav, da se mu kaj postavlja na pot. Videl sem valovanje ne?esa, kar ni nikoli valovalo, in nebesno temo, ki je bila kljub razsvetljavi ?rna, pa vseeno po svodu neba obilno presuta s srebrnim in zlatim drobirjem, za katerega ljudje iz davnine sem verjamejo, da nosi v sebi zapisano usodo. Mirko, stvari so tako jasne, preproste in blizu … ?e ti jih je dano videti. Vidiš jih, ko se ti duša odpre. Milo se mi je storilo.

Zaprl sem okno, spustil rolo do treh ?etrtin, stopil na straniš?e in se vrnil k Vasku. Ta je še vedno ležal na hrbtu, prav tako, kot je bil zaspal. Legel sem k njemu in se namestil tako, da sem ga od strani gledal v obraz in mu z obema dlanema objel ramo. Gledal sem v profil njegovega obraza. O?i so se mi zapirale, a se snu nisem želel takoj predati. Ko so se mi veke zaprle, sem videl zvezde z neba. Ko sem se tega zavedel, sem spet odprl o?i in v pridušeni svetlobi gledal Vaskovo lice. Spet o?i skupaj, spet tema in zvezde, pa Vasko… . Kakšno sanjsko lebdenje in plavanje med zemljo in nebom, realnostjo in utvaro, budnostjo in snom.

Kako živo se nanje spomnim na tisto ?arobno stanje, ko poslušam: ???? ?????? ?????? ?? ????????, ??????? ? ??????? ??????? ??????. ?????? ?? ????, ?????? ?? ???? ?????? ? ? ?????? ????.

No? spuš?a sence po celem širjavju, sre?a in radost – razliti v opoj. Zvezde na nebu, zvezde na morju, zvezde še v srcu nocoj.

Prav tako je bilo: zvezde v duši. »Koliko je že ura!«

Ko se je Vasko dvignil v sede?i položaj, sem se prebudil tudi jaz. Malo izgubljeno se je oziral okoli sebe. »Ni sile, šele dani se,« se mu rekel, ko sem dojel, da je bude?i se dan že narisal reže med letvicami rolet. Rolet nikoli ne spustim do konca, ne maram ob?utka, da se zbujam v grobnici. Dvignil sem se toliko, da sem lahko vzel uro z no?ne omarice. »Dvajset do petih.« »Iti moram.« »Vem. Si povedal, preden si zaspal.« »Kako sem zaspal…« » Lepo zaspal in spal.« Zlezel sem k njemu in ga poljubil na lice. »Pojdi zdaj, ?e moraš. Ker moraš.« Na hitro se je stuširal in oblekel. Gledal sem ga brez besed. Ob slovesu sem mu rekel: »Vasko, jaz bi te imel. Za skozi.«

Nasmehnil se mi je, me toplo pogledal v o?i, me poljubil in odšel. Ni uporabil dvigala, šel je po stopnicah. Stal sem med priprtimi vrati in vlekel na ušesa gube?i se topot, ki se je kon?al z lopom vrat, ki jih z vedno enakim zvokom zaloputne zapiralni mehanizem. Zdaj je res odšel iz mojega sveta v tistega, ki mu pripada.

Odtaval sem v posteljo. Preden sem legel, sem si nastavil budilko, ker je bil delovni dan in sem moral v službo. Za dve uri utonil v globok spanec. Ob zvonenju ure mi ni bilo težko vstati. Dvignil sem rolo in odprl okno. Jutro se je kopalo v soncu, ki je bleš?alo z umitega neba. Veter se je izpihal, jutro je bilo mirno, krošnje v parku pod menoj so mirovale. Ni bilo pravlji?no kot pono?i, a je bilo vseeno prazni?no, nedeljsko, ni? podobno navadnemu jutru navadnega delovnega dne. V sebi sem bil še vedno globoko za?aran od no?i.

Cel dan sem se po?util, kot da hodim nekaj prstov nad tlemi. Ni? se me ni dotaknilo, za vse mi je bilo vseeno, z levo roko sem pospravljal z mize rutinske zadeve in ?e me je kdo ogovoril, sem po nekaj stavkih izgubil nit. Kdo danes to opazi! Vsi se samo izpovedujejo ali pritožujejo, ni?e se zares ne pogovarja, povsod sam jaz, jaz, jaz. Mar mi je bilo za vse in zato sem imel v sebi ljubi mir.

Z mislimi in telesom me je vleklo drugam. Ve?krat sem stopil k oknu, da bi preveril, ali sonce še tako jasno sije, ali je nebo še tako modro, drevesa zelena in gore na obzorju še tako bele, ko so bile zjutraj, ko sem se peljal v službo. Želel sem si biti drugje, nekje v naravi, ki sem jo pono?i videl na tako druga?en na?in. Želel sem si zraka – in, jasno, želel sem si Vaska. Na kar koli iz minule no?i, sem se spomnil, vse mi je godilo. Ob?utki v meni so vrtin?ili po?asi, nasladno, kot bi mešal gosto, diše?o staljeno ?okolado. Kadar sem zaprl o?i, sem ga videl pred seboj. Videl sem njegov obraz, pogled, nasmeh. Ob?util njegove roke. Srce mi za?elo biti, dihal sem hitreje.

Proti ve?eru, ko sem prišel domov in se je svet okoli mene umiril, sem ugotovil ?udno stvar: kadarkoli sem mislil nanj, sem dihal s polnimi plju?i. Dobro se poznam: mislit znam z glavo in vem, da se misli lahko vzamejo od bogvekod in poniknejo kdovekam, vmes pa se su?ejo tam zgoraj, nekje nad višino nosnic. Vem, marsikdaj se mi je že kdo naselil v mislih in nekaj ?asa ni hotel ven. Misliti znam s ti?em – njegove misli so preproste, a so usmerile mnog moj korak Mislit znam z obema z obema centroma pobud hkrati, kar niti ni redko in je vznemirljivo, razburljivo. Poznam zatreskanost, ko cel, od pete do glave, gorim v ognju navdušenja. Bil sem že zaljubljen tako, da me je od zgoraj preplavljala inspiracija in so iz mene prihajala stvari, za katere nisem vedel da jih imam v sebi. Poznam tudi misti?ne ?arovnije odnosov med dvema, ko komunikacija te?e brez izgovorjenih besed, ko oba hkrati govorita iste besede in stavke, ali ko se med aktom kar sami, v istem hipu sprožijo in odživijo orgazmi. Vem, kaj je pretakanje lave po hrbtenici in presipanje žerjavice po trebuhu. A da bi nekoga ?util tako kot Vaska – to je bil novo, povsem novo. Imel se ga tu notri, dihal sem ga, prsi so se širile na neznan na?in. Sedel sem k ra?unalniku in mu napisal: »Vasko, cel dan sam malo premaknjen. Že veš, zakaj. To je bil nenavaden seks. Dogajalo se je nekaj, kar mi ne gre v noben koncept.«

Odgovoril mi je: »Ne govori mi. Ugotavljaš, da je šlo za seks. Zame je bilo to making love. Ne vem, ali se to da prevesti v slovenš?ino. Ne me narobe razumet, nimam nobenih ambicij ali iluzij.«

Z odgovorom me je presenetil V resnici mi je bilo v olajšanje, da so presežni ob?utki zajeli oba. ?lovek si lahko marsikaj umisli, lahko bi se vse odvijalo le v moji glavi. Konec koncev morda Vsako z vsakim seksal na tak na?in… Odpisal sem mu: »Ljubljenje je verjetno najbližji pojem. Ni? te ne razumem narobe. Mislim, da sva že oba toliko stara in da stoji vsak od naju trdno na svojih nogah, da naju to ne bo vrglo iz tira. Ob?utki s teboj nekaj posebnega in izjemnega. Rekel bi ?udežnega, a ne bi bil rad pateti?en. Ni šlo za golo izživljanje strasti in iskanje užitka. Šlo je za komunikacijo med nama. Jasno sem ob?util, da je bila ena od ravni te komunikacije medsebojno spoštovanje. Zelo težko ti to pišem, ker tega z drugimi ne doživljam. Bolj tržem iz sebe kot pišem, ker za te ob?utke ne poznam besed. Verjetno ne ti ne jaz nisva ?isto po standardu in verjetno je bilo tudi najino sre?anje malo iz standarda.«

Odpisal je: »?e sva izven lokalnih standardov, ni slabo. Saj veš, kakšni so. Neverjetno, kako lahko ?lovek v nekaj urah pridobi zaupanje v drugega.«

Tu je zadel žebljico na glavico. Zaupanje. Ja, vanj sem imel polno zaupanje – in ga imam še danes. Ko sva se prvi ve?er pogovarjala, se mi je neverjetno odprl – o?itno sem tudi jaz njemu zbujal zaupanje. Veliko je govoril in jaz sem natan?no poslušal. Nekaj je kliknilo med nama. V ni?emer se mi ni zdel narejen, ni pretiraval, njegovo govorjenje ni bilo igra?kanje, delanje vtisa, napihovanje, slikanje v mavri?nih lu?eh. Govoril je o sebi. Poro?al je, kako je živel, o tem, kako se mu je vse postavilo na glavo in kako je za?el na novo in iz ni?. O ob?utkih, slabi vesti, krizah, pametnih in nespametnih odlo?itvah. Doživetjih. Tako reko? srce na krožniku: glej, to sem jaz. Verodostojen je bil. Bil je on. Kakor je stvar absurdna, je tudi resni?na: dobila sva se zaradi kurbarije, a vendar sem ga dojel kot ?loveka s ?isto dušo. Kako je to mogo?e? Marsi?esa med nama nisem razumel.

Zve?er sem se premetaval v postelji in nisem mogel zaspati. Tedaj me je presvetlilo: to, da sem dihal na vsa plju?a, da sem Vaska ?util v prsih ni ni? drugega kot – srce. Tisto srce, za katerega se govori, da je sedež ?ustev in bivališ?e duše. Ljubi bog, ali je mogo?e, da sem na svetu že toliko ?asa in nisem še nikogar nosil zares v srcu? Ne, prav zares: nikogar nisem še fizi?no, povsem fizi?no ob?util v prsih tako kot njega. Od razburjenja sem se povsem predramil in vstal.

Stopil sem na balkon, se z obema rokama prijel za ograjo in gledal na ulico, kjer so vozili avtomobili in hiteli zapozneli meš?ani. Gledal sem postave v lu?i cestnih svetilk in njihove obrise v vozilih. Eden od teh sem, živim kot drugi, delam kot drugi, seksam kot drugi – pa vendar: kako je mogo?e, da nisem vedel za lastno srce? Kar poten sem postal od ?udnega.

Saj dotlej nisem bil brez?uten! Poznal sem ?ustva, nisem se samo zatreskaval, tudi zaljubil sem, zelo resno in mo?no, ko ni bilo na svetu ni?esar razen naju. Doživel vse sorte. Se odljubljal, spoznaval takšne in druga?ne plati odnosov in zvez. Nikoli se nisem z ljudmi okoriš?al, jih uporabljal ali sebi?no odslavljal. Imam vest in njen glas slišim, kadar mi je to ljubo in kadar mi ni. A vendar: zakaj nisem pred Vaskom nikogar ob?util v srcu? Gledal sem v mestne no?ne lu?i in iskal odgovor. Vse, kar sem lahko domislil, je bilo to, da sem razumski ?lovek in da sta doslej imela pri meni glavno besedo premislek in volja, ki sta srce izklju?ila iz igre. Dogajalo se mi je tisto, kar sem si želel. Ezoteriki bi rekli, da sem si svojo karmo izbral sam.

Kakšna zmešnjava! Kdo je potem usklajeval in povezoval mojo razumsko z nagonsko, živalsko polovico? O?itno ne ?ustva iz srca, ampak vest… Tisti notranji nadzornik, ki prišepetava, kaj je prav in kaj ni. Nikoli ne bom vedel, ali je ta eti?ni princip privzgojen ali gre za prirojen, notranji glas. Vsekakor je vest racionalna; sem zato šel skozi življenje mirnejše, brez kapitalnih neumnosti, ker je bdel nad mano racio in me odvra?al od nesmiselnih ali destruktivnih dejanj, ki jih ljudje delajo, kadar vajeti vzamejo v roke ?ustva? Šel sem v kuhinjo in si nalil kozarec rde?ega vina, potreboval sem nekaj, kar me bo raztreslo in otopilo.

Ko sem se spet ulegel na posteljo, sem si položil roke na prsi in notri ?util Vaska. Ob?util sem tisto srce, ki ni ?rpalka za kri temve? sedež ?ustev. Tako presneto novo je bila to ?ustvo… Nenadoma sem se za?util kot celota, kot cel: glava, prsi, dimlje. Razum, ?ustva, sla! Kar v hipu sem bil v ognju. Zgrabil sem z desnico za ti?a in z levico po?ival na prstih kot na nekakšni na novo prebujeni erogeni coni, in po minutki, dveh kon?al. Sla je bila potolažena, prsi je pa še vedno zalivala toplota. Ja, ta sr?ni nemir bi utešila samo Vaskova družba. Srce mi je igralo… Moje duša je bila polna… Mirko, še pesnike boš za?el razumeti. Ja, ja, takrat sem še vedno lebdel malo nad zemljo. Kot v sre?ni romanci:

? ????? ?????, ???? ???? ????? ??????? ??? ?????, ?????-?? ????? ????????. ???????? ???, ??? ??? ? ????? ????????, ? ????? ?????? ??????? ?? ????. … ? ????? ?????, ? ?????? ? ???, ???????? ????? ??? ? ????????, ? ???????. ??????? ??????? ???? ????????? ????. ?, ???? ? ??????? ? ????? ?? ???????????…

Vlak peljal je domov, prevzeta v dno srca, v duši negotova slutnja nove sre?e… Ste gledali tak nežno me, ljube?e, pozornost vaša bila je zame vsa. … Vlak peljal je domov, v mislih mojih – vi, nemirno misel tavala je in blodila. Je dremež sladki mi legel na o?i, o, da nikoli ve? se ne bi prebudila.

Mislil sem nanj, tonil v polsen in zaspal.

Bila je sobota, ?as okoli poldneva, ko mi je poslal sporo?ilo na mobilni telefon. Šele dobro sem se zvlekel iz postelje, ker sem imel v na?rtu leno in brezdelno soboto. Poklical sem ga nazaj in v nekaj stavkih sva bila dogovorjena. Prišel bo! Bil v spodnji majici, v kateri sem spal, imel sem še napol zlepljene o?i, niti kafetiere še nisem postavil na plin. Moral sem se podvizati, da sem za silo spravil v red stanovanje in sebe. V manj kot pol ure je pozvonil.

Ko je vstopil, sem bi iz sebe. Malo zaradi hitenja, mnogo bolj zaradi njega. Odložil je k steni, ker je imel v rokah. Brez besed sva se objela in nekaj brez?asnih trenutkov obstala mirno prilepljena drug k drugemu. Vsrkaval sem toploto njegovega telesa in srce mi je igralo od sladke bližine. Pod dlanmi sem ?util širjenje in upadanje njegovega prsnega koša; globoko je dihal, ker je do mojega nadstropje spet prišel peš. Glavo sem imel prislonjeno k njegovemu licu v ušesu ?util utripanje žile na njegovem vratu. Za ovratnik moje srajce se je lovila njegova izdihana sapa. Pri meni je bil! Tako živ je bil! Poleg resni?nega veselja sem ob?util nenavadno pripadnost in predanost temu ?loveku. Tisti del Vaska, ki sem ga nosil v prsih, se je povezal z njegovo fizi?no resni?nostjo. Vstopil je vame, prežet sem bil z njim.

Nato se je z zgornjim delom telesa toliko odmaknil od mene, da me je lahko pogledal. Še vedno sva se stikala v bokih. Jaz sem ga držal ?ez ledja, on mene za ramena. Kakšno globinska zadoš?enje je, ko se ti ud napenja in ko prav z njim ?utiš, da se za zadrgo moškega, s katerim se objemaš, dogaja enako! Ob tem sva se s pogledi potopila drug v drugega. Toplo in prijazno mi je segal v dušo. Temnina šarenic me je vznemirjala, poudarjeno lesketajo?a se belina zrkel mi je govorila, kaj ?uti do mene on. Jasno, da so sledili poljubi. Ko sva se jih za silo naužila, sem ga iz temne predsobe za roko potegnil v sobo. V o?i mi je udarila svetloba dneva.

Pohitel sem spuš?at roleta, da bi ne bil v opreko stanovalcem v sosednji stavbi – zaves ne maram. Pri drugem oknu sem mi je zalomilo. O?itno sem bil zaradi nestpnosti preve? odlo?en in rolo se je že pri vrhu zataknil. Poskušal sem zlepa in zgrda. Ni?. Mamka iz stolpnice na drugi strani ceste je že slonela na oknu in radovedno gledala, od kod ropot. Loteval se me je bes. Vasko me je od zadaj mirno prijel za ramena in me potegnil stran od okna. »Pusti, bom jaz.« Odprl je okno, segel z roko do letvic, nežno levo-desno, gor in dol, pa je bil rolo spuš?en. »Od kod to znaš?« »Od Andreja. Od o?eta je prevzel roletarstvo.« »A?« Za hip pomol?al, ker me je omenjanje Andreja zmedlo. Hitro sem se znašel in pristavil: »Dober biznis. Ta hudi? se nikoli ne neha kvariti.« Nasmehnil se mi je. »Ker nisi naro?il pri pravi firmi. Bi moral pri Andreju.« Pri tem mi je pomežiknil.

Kaj je zdaj to? Najprej me je spravil v slabo voljo rolo, zdaj sem ob?util novo nelagodje. Saj res, s kakšno lahkoto sem odmislil njegovega fanta. Kako Vasko sploh funkcionira? Naslonil sem se z zadnjico na komodo in gledal svojega ljubimca, ki je zapiral okno in mirno govoril: »Res obvlada in zelo je delaven. V dveh letih je firmo postavil na noge in jo potegnil iz dolgov. Njegovega starega je kap, zapustil je hipoteko in samo sranje.« Ko se je obrnil in videl, kako slonim, se je pri oknu v enak položaj spustil še on. Za hip je zavladala tišina. »Vasko, a ti ljubiš Andreja?« »Rad ga imam. Zelo ga imam rad. On se je odlo?il zame in za?el sem živet z njim. Zelo na hitro, hitreje, kot sem si mislil.« Pogledal me je bolj natan?no v o?i in previdno vprašal: »Ti ni kaj prav?« »Prav mi je, Vasko, vse mi je prav.«

V resnici mi seveda ni bilo prav. Ni mi bilo jasno, zakaj ska?e okoli z drugimi moškimi, a ob tem o svojem fantu govori pohvalno in l


###

Popular Blogs From MenOnTheNet.com

Please support our sponsors to keep MenOnTheNet.com free.

70 Gay Erotic Stories from Gobisex

Štopar

.....Sedim v službi, v svoji pisarni,katera ima steklene stene,tako da ima ?udovid pogled na sodelavce, obiskovalce,mimohode?e,....Sodelvaci,obiskovalci,kateri se zavedajo,da jih lahko vidim(oni me seveda NE),se obra?ajo k moji pisarni in mi pozdravljajo z nasmehom, med njimi je kr neki dobrih mrh,ki so seveda vredne svojega ogleda, greha,...ampak kako jim nja povem, da me ne zanimajo kaj preve?,

Bilo me je strah

Gledal me je dolgo, neposredno v o?i in ni odmaknil pogleda. Kakor, da bi vedel, da se po?utim malce nelagodno. V glavi mi je vrelo od razmišljanja, ali mogo?e ?loveka poznam. Je to moja stranka v službi? Gotovo bi se ga spomnil. Me je videl po televiziji, v ?asopisu? Mrzli?no sem iskal ustrezno rešitev, on pa je kar stal na drugi strani ceste in gledal proti meni, ko sem na prostrani terasi

Burš

Odrasla leta prinesejo s seboj telefonske številke. Takšne, ki jih zavrtiš in ti on ali ona drugi strani ne re?eta ne. Sošolci, nekdanji sodelavci in znanci plezajo na položaje. Koristno je poznati ljudi. Vendar socialne mreže ne delujejo same od sebe, vanje je treba vsaj malo vlagati. Recimo tako, da sprejmeš vabilo na piknik kolegov iz bivše službe. To je bil zdaj vir moje slabe volje. Že

Darovalec

Po študijskem programu sem moral opraviti prakso. Izbral sem podjetje na Štajerskem – ?e se da, izberem težjo pot, to se mi je vedno obrestovalo. Bil sem na tesnem z denarjem, štel sem tolarje in se zato vozil z avtobusom. V nedeljo popoldan tja, v petek popoldan nazaj. Sobo mi je priskrbela firma, v kateri sem delal. Podobno kot študij je bila tudi praksa vaja iz vztrajnosti in trpežnosti.

Dejan & Andrej

Z Andrejem sva se spoznala na enem izmed gay portalov, ko je on odgovoril na moj oglas. Že ob prebiranju njegovega sporo?ila sem zaslutil, da je Andrej resen. Sporo?ilu je priložil še svojo fotografijo, seksi fotografijo. Bil je to?no moj tip moškega. Starejši, imel je namre? to?no 50 let (jaz 35), ni bil presuh, niti debel. Visok, imel je malo bradice, druga?e po telesu bolj neporaš?en, tudi

Divji zur

S frendi smo bili na gay žurki. Vzdušje je bilo super, dobra muska, veliko hudih tipov. Ogromno smo plesali in tudi kaj spili. Prijelo me je lulat, zato sem šel na WC. Stopil sem do pisoarja, kjer je že stal en mlad ?efur?ek. Odpel sem kavbojke, dal ven mojega ti?ka in za?el scat. Pogledal sem k sosedu in videl kako iz obrezanega kurca te?e curek urina. O?itno je imel ?efur?ek poln mehur, ker je

doggy stayl

Na postelji je ?epel na vseh štirih. Vzburjen do konca. Že ob misli, da je za njim stal Samo, moški z definirano postavo, mu je kurac štrlel po konci in se mu drgnil ob njegove radiator?ke. Samo ga je gledal in razmišljal, kako naj se loti tega mladca. Naslonil se je na rob postelje. Samo je za?util njegovo bližino in nagonsko trznil. Samo ga je rahlo pobožal, se sklonil k njegovim ritnicam in

Drkalnik

En moj kolega zna šivat. ?eprav naj bi znal šivat že njegov o?e pa stari o?e, se je men kljub temu to vedno zdelo tako babje opravilo. Tako sem mu nosil šivat razne zadeve: strgane hla?e, najljubše srajce in seveda »lucky shorts«, kadar sem nosil te svoj sre?ne gate sem vedno lahko ra?unal na kako bejbo, da mi je olajšala napetost v hla?ah. Tako sem nekega dne prišel k njemu, kar tako. Kot

Dvajset

Nekoliko je pomajal z glavo in ni premaknil o?i z mene.»Kje si hodil pred dvajsetimi leti?«Jaz sem gledal njega, ki se ga ne morem do konca nagledati. Ki ga ne morem zares zapopasti. Ki mi ostaja uganka.»Pred dvajsetimi leti? Joj, pred dvajsetimi leti… Takrat sem gorel v ognju svoje vélike ljubezni, ljubezni mojega življenja. ?e bi se takrat spotaknil ?ez tebe, te ne bi niti opazil.«S

Dvoj?ka

Sprehajam se po parku, narava se prebuja v vsem sijaju, sonce sije, toplo mi je. Med potjo se usedem na enem izmed nešteto števil klopi na parku. Med posedanjem sem si ogledoval po parku sem opazil, da na sprehajalni poti hodi zelo postaven mladeni?, v sebi sem si želel, da bi on usedel na moji klopci, glej ga zlomka, usedel se je ravno na moji klopi. Obnašam se, da ga ne opazujem, s koti?kom

E-policaj

Imeli smo ministra, ki si je zamislil e-upravo. Malo mi je mar zanjo. Baje se e-uprava trudi, da bi bila prijazna do državljanov. Olajšala naj bi življenje, prihranila poti, omogo?ila, da ne izgubljamo ?asa. Na moje življenje nima vpliva, tudi ?e bi e-uprave nikoli ne bilo. Fu?ka se mi zanjo!Jaz sam sem si zamislil policaja. Spoznal sem ga na netu in si ga zdaunloudal. To je moj e-policaj.

Ekspres

Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v

Ekspres

Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v

Erekcije v savni

Pozvonil je. Vedno kadar je pozvonil na tak zvonec mu je bilo za trenutek neuogdno. Ni ga mu?ila slaba vest, morda bolj slab ob?utek pri?akovanja in neznanega za vrati. Zaslišal se je kratek bzzz in potegnil je modra vrata k sebi. Po dveh korakih je že bil pred okencem za katerim se je prešerno smejal ne preve? privla?en pobrit bondinec. Dober dan, ga je veselo pozdravil z glasom, ki je bil prej

Fantazija

V popoldanskem soncu si ležal na malem travnatem koš?ku blizu plaže. Obrnjen si bil v drugo stran, zato me nisi videl kako sem prišel in blizu tebe odložil brisa?o. Vendar si kmalu za?util moj pogled in se obrnil k meni. »Mo?no sonce danes, kaj ne?«, si me vprašal. Bil sem presene?en da si me ogovoril. Še preden sem mogel odgovoriti, si me že vprašal: »Ob?utljiv sem na sonce, vendar ne morem sam

Gel

Štirje elementi? Skozi o?i današnje znanosti dokaj absurden domislek. A je nekaj na njih. Zemlja, ki jo tla?im, mi s mol?e šepe?e, naj dobro premislim, kako bom do takrat živel, ko se me bo polastila. Ogenj, zrak in voda niso groze?i, nagovarjajo me druga?e. Gore?i ogenj in teko?a voda me privla?ita sama po sebi, zrak me prevzame v obliki vetra, ki se zaganja v poletne krošnje. Kadarkoli se v

Gospejin sin

To je bil en tistih brutalnih ekspresnih orgazmov, ki ?loveka skoraj pokon?ajo. Hkrati z živalsko ejakulacijo sem mi je ulilo iz nosa. Slika sem je meglila, ker se mi je v o?eh je nabrala teko?ina. Ne, to niso bile solze, ki bi jih porodilo neko ?ustvo, šlo je za ekscesno izlo?anje teko?in skozi vse žleze in pore, kar se mi v?asih zgodi pri takem viharnem doživetju. V prsih mi je razbijalo srce

GSM drk

Nikoli prej nisem drkal preko telefona. Ampak nekje sem prebral, da je lahko tole tudi zanimivo in sem sklenil, da bom poskusil. In ker je na teletekstu komercialnih televizij baje najve? obiska, sem tudi sam dal oglas. Glasil se je:

Hribi

Že od jutra sem brezskrbno sledil markacijam po zasavskih hribih in puš?al mislim, da so prihajale in odhajale iz moje zavesti. Dolgi sobotni in nedeljski izleti so bili moja rehabilitacija. Po tednu zahtevnega osemurnega ali deseturnega dela sem bil povožen. Ubijal me je ob?utek, da s tem, ko sem za?el hoditi v službo, postajam tuja last. Kaj ostane od življenja, ?e je vsa svoboda omejena na tri

Inavguracija

Kadar mesto trpi za ob?utkom majhnosti, kadar resni?no trpi, iz dveh fakultet in pol naredi univerzo. Ko potem ob edini cesti v kraj z veliki ?rkami piše »univerzitetno mesto«, se to da prebrati na samo en na?in: »Dobrodošli v provinci!«. Lepo je na deželi. Zdaj se redno vozim v tak kraj, v katerem so pred letom dni ustanovili novo Univerzo. O nivoju te ustanove cenite po meni, ki tam pou?ujem.

Izguba

Njegove ustnice so ob prvih dotikih neodzivne. Hitro se je omeh?al in za?el vra?ati poljube. Držal sem ga za nadlakti, on mene za rebra. Roke so mirovale, delovale so samo ustnice, jezik in o?i. In dogajalo se je dovolj, ve? kot dovolj. ?ar prvega sre?anja! Vsak dotik ustnic je bil nabit s strastjo kot z elektriko – toliko, da ni prasketalo okoli naju. Vsak poteg z jezikom – lepljiv od slasti.

Izkušnja

Ko sem dopolnil osemnajst let, je moj ti? presegel 22 cm v erekciji. Vsako no? sem si ga metal na roko, da je postajal vse trši in daljši. Vlekel sem ga, stiskal, ožemal in ko mi je za?elo prihajati, sem se odkril in si predstavljal, da bo moja sperma treš?ila v strop. Kako super je bilo! Spominjam se, kako sem si želel, da bi se lahko polizal po glavici. Predstavljal sem si, kako ga fafam, kako

Izkušnje izkušenega fanta

»Lu?i?«»Svetijo …«»Kamera?«»Te?e …«»In akcija …«To so zadnje besede pred za?etkom moje prve vloge. Igranje v eroti?nem filmu. Po?util sem se ujetega v sceni, v katero svetijo lu?i in režije v ozadju prakti?no ne vidiš. Vsaka tvoja poteza je v središ?u pozornosti. Za?etnik se hitro izgubi v prizoriš?u dogajanja, ?eprav je to le velika postelja z žametnimi bež prevlekami in s perjem

JLA mladi fantje

Tiste dni smo hodili v vojsko mladi, takoj po srednji šoli. Jasno, naša jajca so bila polna ves ?as in marsikdo, ki ima sicer rad punce, je rad videl, da mu ga je kdo potegnil ali pa je nategnil kako mlado ozko rit. Sam izkušenj s fanti do vojske nisem imel. No, enkrat sva s sosedom drkala skupaj, ampak gledala sva staro švedsko hetero porno revijo. In tako sem nekega lepega pomladnega dne

Kabinet

Moje honorarno predavateljstvo ima tudi sen?ne strani. Ena takšnih je, da moram v prazno ?akati študente na govorilnih urah. Med letom ne pride nih?e, res nih?e. Zdaj, ko jih je pol padlo na prvem izpitnem roku, kapljajo z vprašanji, ki bi jih bili morali postavljati pri vajah. Sodobni študentje pa?, ki najprej pridejo na turisti?ni ogled izpitnih pol in šele potem odprejo zvezek z zapiski

Ken

Imam moža! Zabavno. Moj Ken mi je na za?etku najinega druženja povedal, da se ho?e poro?iti. Pred dvema tednoma je to izpeljal. Jasno, da se ni poro?il z menoj. Poro?il se je z dekletom iz svojega kraja. Ken je v resnici Kenan. Iz Bosne je. V njegovem kraju ne pride v poštev, da bi imel moški karkoli z moškim. Mestece je majhno, tega tam ni, tako pravi. ?e bi se spozabil, bi nehal obstajati. Ne

Konec eroti?ne zgodbe

»To bomo še videli,« sem si rekel s mislih. Pred njim sem se delal, da sem pripombo preslišal. Pletel sem se z njegovim jezikom. Imel je resni?no dolg, ?utno gibek, nadarjen jezik. To se tako redko sre?a… Ne, da bi njegovo zamisel apriori zavra?al, a ta samozaverovanost se mi je zdela malo za malo. Malo mi je bila tudi vše?. Ampak ?util sem nenavadno željo, da bi se jaz zavrtal v njega, med

Kostanjev med

Predstojnik me je poklical v pisarno in mi povedal, da je nalogo zaupal meni. To pomeni, da mi jo je naložil. Ker se zanese, da take re?i naredim solidno in do roka. Ni? nisem bil vesel. In koliko vožnje! Tega absolutno ne maram. Poskusil sem se izgovoriti, da bi tako delo bolje opravil kak geodet. In je šef rekel, da sploh ni problem in da dobim geodeta, ki mi bo pomagal. Smola, izogibalnega

Kot v romaci

Tedni so minili, kar je bil zadnji? v moji postelji. Ko se pono?i zbudim, v razgreti blazini še vedno ?utim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v ?repinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim

life

Bila je zima. decembrski ?as, mi vedno vzbudi posebne spomine na otroštvo. Novoletna smre?ica, izbrano okrašena. V kuhinji mama pripravlja boži?no ve?erjo, samo da smo vsi skupaj in se imamo lepo. Ljubil sem praznike. Takrat. Ko mi je bilo res noro dolg?as na Planini, kjer živim, sem se odlo?il da grem na splet in tam poiš?em svojo sorodno dušo. In glej ga zlomka… že po nekaj klikih, se z nekom

Mezeg, 3. del

»Ti – poro?en?«»Ja,»je odgovoril z najbolj normalnim glasom na svetu. In po hipu dodal:»Je s tem kaj narobe?«»Narobe? Ne, ne. Ni? narobe. Samo…«»Samo?«»Samo… Nekam mlad se mi zdiš.«»Sedemindvajset.«»Mlajši si videti.«»Ne poznaš nikogar, ki bi se poro?il pri petindvajsetih?«»Ne vem. Pojma nimam. Nekateri pari s sploh ne poro?ijo.«»V?asih se poro?iš – zaradi drugih.«»

Moj prvi

Bil je lep son?ni dan nekaj dni pred zaklju?kom šol.

Morje

Lansko leto sem bil na Zlatnih stijenah pri Puli. Poiskal sem nekoliko samotno mesto na skalah, kjer sem se nag son?il. Pod mano je bil maj?ken zaliv s smaragdno vodo. Ko mi je bilo prevro?e, sem šel dol in plaval. S seboj sem imel veliko poletnega branja. V hladilni torbi sem imel pija?o, rad sem kadil. Približal se je lep mladeni? in me prosil za ogenj (vatru molim...). Nisem kar tako dosegel

Nedeljsko popoldne

Vše? so mi in ambiciozni moški cilj, vše? so mi hotenja in na?rti, najbolj mi je vše?, da jih uresni?ujejo, si spreminjajo svet tako, da jim služi. Da je Matej moški, ki lega z moškimi, vem po spletu okoliš?in. Ne pre?itaš ga po kretnji, govoru, drži, karakterju. V sebi ima konvencionalno moški naboj. V njem je energija vse ?as v pripravljenosti, tako kot v nabiti pištoli.V vsakdanji

Odbojka

Hodil sem na odbojko. Eno leto. Ne bom olepševal, bil sem slab, zato sem se že ob semestru odlo?il, da bom vztrajal samo do po?itnic. Da sem bil slab igralec, je imelo svojo dobro stran: med tekmami v glavnem sedel na klopi. In gledal druge, lahko zelo natan?no in doživeto. Tudi med treningi nisem imel o?i zaprtih, da ne bo pomote. Moja prozornost je bila namenjena predvsem enemu, ime mu je bilo

odlo?anje

Janki? je prijazen. Pozoren. Predan. Redno telefonira. Pošilja sporo?ilca. Slikice s poti. Z navdušenjem me vsakokrat objame, ko zapreva za seboj vrata stanovanja. Z zanosom se ljubi z menoj. Rad ga objamem, ko prideva skupaj. Verjetno je marsikomu vše?. Ima dobro službo in urejeno živi. Je neprisiljeno ljubezniv. Je za pogledati. Redno se mu?i v fitnesu, kar se mu vidi. Ni mi ?isto jasno, ali

Padec

Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,

padec 1

Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,

padec 2

Kmalu je nastopila zima z ledom in snegom. Stadion je opustel. Kaj je bilo z Jožkom, nisem vedel. Da bi šel zvonit in vprašat, mi ni prišlo na kraj pameti. Imam nekaj dostojanstva in ?asti in ni mi bilo do tega, da bi se šel izkazovat zanimanje gnoju, ki mi ni hotel niti odzdraviti. Ne glede na to se mi je globoko vsadil. Kot sem že rekel, si od njega nisem ni? obetal, a fant je nagovoril mojo

Padec 3

Prvi hip nisem razumel, za kaj gre. Ko me je potegnil za roko, me je spodneslo, da sem komaj ulovil ravnotežje. Že sva bila pri grmovju , zaš?itil sem si o?i z notranjim delom komolca proste roke, on me je vlekel in jaz sem na slepo stopal za njim. Upal sem, da se ne bom ob kaj spotaknil. Ko je Jožko obstal, sem odprl o?i. Znašel sem se na skriti strani transformatorja, kjer je proti cesti

padec 4

Listi so odšušteli, veje so se umirile in za transformatorjem sem ostal sam. Težko nebo je pritiskalo, zapihal je tisti veter, ki napoveduje, da se bo v kratkem vlilo. Jaz sem bil iz sebe, pretresen zaradi ?udne mešanice vtisov. Nisem si mislil, da bom v resnici kdaj segel Jožku v hla?e – v domišljiji sem mu jih ni?kolikokrat vlekel proti kolenu, a to je nekaj ?isto drugega. Še manj sem

padec 5

Vsi ti prvi?i… Prvi? za prvi?em. »V razpuš?eni, trudni vrsti…« Skratka: na koncu je priznal, da je bilo ?isto v redu.»Stvar kondoma,« sem mu rekel.In si mislil: »Še zdale? ne samo kondoma.«Še sem ?epel pred njim. Gledal sem, kako si je snemal gumo. ?udno si jo je snemal. Ni je odsvaljkal. Za rob je vtaknil palca, široko raztegnil in še na tri?etrt trdega vlekel ven, kot bi ga jemal iz

Perverzna biseksualna dogodivš?ina

Moja punca je že od za?etka vedela za moje biseksualne fantazije. Nikoli jih sicer nisem uresni?il z moškim, vendar je Niko to izjemno zabavalo. Rada je nadela strap-on in zahtevala od mene, da ga vzamem v usta in me nato divje poseksala z njim. Tovrstne igrice so jo vedno pripeljale do norega vrhunca, da ne govorim o mojem! No, v?eraj me je Nika klicala v službo in mi naro?ila, naj po službi

Petnjast ?ez osem

»Ostal sem doma, da bi lahko v miru naredil eno re?, ker je v službi ves ?as kraval,« sem mu razložil. Ne vem, ali je on potreboval razlago, mislim, da sem jaz ?uti dolžnost pojasnjevati. Ker to je res: ko sem pred petnajstimi leti prišel v službo, je bil ljubi mir. Zdaj vsakih deset minut ?ivkne elektronska pošta, na katero je treba takoj odgovoriti, sicer je urgenca po telefonu. Vsi neumestni

Plaža

Pomislil sem na Alija. Lokalni vodi? je. Fant v moškem telesu. Kon?al je neko srednjo šolo in sanjari, da bo šel študirat jezike in da bo odprl svojo turisti?no agencijo. Ne bo je. Nima ne vez ne denarja, da bi šel študirat v oddaljeno prestolnico. In premehak je za biznis. Da ne bo pomote: v telo je trden, ?vrstih vitkih udov, širok v ramena, stoji pokon?no, ima nek nepremakljivi ponos v sebi.

Planinska ko?a

Pozno popoldne sem v bližini planinske ko?e na soncu zaspal in se zbudil proti ve?eru. Še slabe tri ure sem rabil za sestop, zato sem pohitel (pa saj - poleti je dan dolg). Opazil sem, da so drugi planinci že pospravili in šli, da sem torej zadnji. Imam dovolj kondicije, zato sem se naglo spuš?al. Po uri hoje se je stemnilo, zapihal je veter in nekaj kapelj dežja je odnekod prineslo. Kakih sto

Plavanje

Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep

Plavanje

Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep

Po riti

Kon?no sva se dobila. Noben ni imel ?asa, ti s punco živiš v študentu, jaz pa imam družino. Ampak danes dopoldne pa je šlo. Kot je dogovorjeno, te poberem na avtobusni postaji. Res si mi vše?: lep trebuš?ek, simpati?en fant. Poznaš pot in se zapeljeva proti zapuš?enemu parkiriš?u. Ustavim in ?akam na ukaze. Sedeže potegneva naprej in se preseliva na zadnje sedeže. Ti sedeš, ja se pa uležem

poletni dan

vro? poletni dan, ura se je bližala 21 uri zve?er, v ozra?ju je bilo vse nabito s polno pozitivne energije, ko smo sedeli na moji pojstelji, se zabavali ter pili pivo, bil je prav božanski ob?utek na desni strani so sedeli štirje in na moji levi trije fantje, vsi nabiti s svojo eroti?no energijo in po?asi mi je roka zdrsela do budija po laseh in nato po vratu, mikico sem mu kar strgal s telesa in

Poslanstvo

To je bilo nujno. Nisem ve? zdržal. Fantov žebelj sem moral videti. Brez odlašanja sem mu potegnil spodnjice do kolen. Izsko?il je – beti?. Ni? posebnega po dolžini, toda tako mil, s tako nežno, tanko, bledo kožico… In divje ?rnimi, zavitimi dla?icami, ki so obraš?ale koren onéja ter polje nad njim. Jajca – tudi v tako nežni, beli vre?ici in s kratkimi dla?icami na sebi. Ko sem ga osvobajal

Prelepi angel

Vstanem iz stola...se sprehodim, kot da bi me nekaj motilo si popravim ovratnik majcke, vendar tesnoba ne izgine...ponovno se usedem. Sedim...razmisljam oz. poskusam razmisljati in v trenutku, ko ujamem misel, mimo prileti nova, zopet novejsa in tako v nedogled. Vse skupaj je zmesnjava...se premaknem na stolu vse me moti..ponovno vstanem in z neznanimi gibi poskusam priti do konca sobe, da bi

Pri?akovanje

Katja, saj ti ne more uspeti! ?eprav: mogo?e je vse. Vse. Ker ?e ti uspe, te bom… Davor bi me moral poklicati pred tremi urami. Ni me poklical. Obljubil je, ja. Ena pono?i je. Ne spi se mi še ?isto ni?. Ne zaradi popitih kav. Jasno, midva ne moreva biti ve?no skupaj. Vseeno: zdaj bi bilo prehitro. Naj še malo traja. In kaj se mala praska, kjer je nima kaj srbeti!Moj odnos z Davorjem je zgodba

Prijatelj

Bilo je proti koncu poletja med sprehodom po osamljenem gozdi?ku, po odlo?itvi da zaideva malo v naravo zve?er, ko se hlad za?ne spuš?ati nad dolino. Oba rahlo potrebna saj je v poletnih dneh težko drkati ali seksati v vro?ini.Na pol poti, ko je vro?inski val že pojenjal, so se za?eli oglašat najini potrebni lul?ki, kateri so do sedaj že napol otrdeli. Zaželela sva si malo postati in uživati v

Pvi?

Po tem ko sva si s sosedom obdelala ti?e, sva se nekaj dni posvetila svojim puncam. Ti dnevi so bli samo ljub?kanje in ni? drugega. Po enem tednu sva se spet dobila, ko je on bil sam doma. Ko sem prišel k njemu me je do?akal samo v gatah. Takoj sem vedel kaj ima v mislih. Približal sem mu se in pokleknil toda ustavil me je in rekel, da tokrat ima nekaj drugega v mislih. Pogledal sem ga in videl

Roka

Prvi?… Kateri prvi?? Prvi?ev je mnogo. Se sploh kdaj nehajo? Kdo ve, verjetno je to odvisno do radovednosti. Baje se tudi umre enkrat prvi?. Ampak tisti prvi? prvi?? Tudi ta pri meni ni bil samo eden.Eden sem mi je dogodil na avtobusu. Bil sem gimnazijec, hudo zelen gimnazijec. Moje seksualne izkušnje so bile omejena na lastnega ti?a in vsakodnevne operacije z njim. V šolo sem se vozil z

sam doma

Danes sem pa? doma in o?itno vendarle ne dovolj bolan, da ne bi zmogel malo fantaziranja, zato vam podarjam prvo gej zgodbico na tem bloggu. Upam, da vam bo vše? in da si zaželite naglas kdaj še kakšne. No? ima svojo mo?. Na študentskih izletih sploh. In prav tam sem se znašel z njim v isti postelji. Najini postelji. Zatipal sem ga poleg sebe, v tej isti postelji. Bil je urejen, poznalo se mu je,

Simon

Takrat sem delal na ministrstvu. Za umret dolgo?asno, družbeno nekoristno, a glede na koli?ino vloženega dela dobro pla?ano. V?asih si je treba v življenju odpo?iti in nabrat mo?i za kaj bolj smiselnega. Tista služba je bila naporna zaradi intrig. Toliko spletk, babje hudobije in nesmiselnih spopadov za vsako malenkost, ki postanejo razumljivi šele, ko spoznaš zakulisje, nisem doživel ne prej ne

Smetiš?ni muc

Zelo je bil crkljiv. Pravim bil, ker ga ni ve? na spregled. Dovolj dolgo ni prišel, da vem, da ga ne bo ve?. Potepel se je drugam. Gotovo se zdaj stiska h komu drugemu, drema in prede v njegovem objemu. Morda pomiva posodo, brklja po kuhinji in ga osre?uje s predano bližino. Ali pa se prav ob tej uri z njim pari, burno in glasno, kot to delajo ma?ki. Mi je kaj zameril? Naveli?ati se me skoraj ni

Strgan kondom

Navežeš stik, se meniš in zmeniš, prideš na prvi zmenek in ga ni. Deset minut. Dvajset minut. Pokli?eš. Telefon izklju?en. Klel sem kot Madžar. Takšni virtualni kljukci si zaslužijo kazen, vzgojno, ostro, da bi jo pomnil! Ja, iz islamske republike bi bilo treba uvoziti vod izurjene nravstvene policije, pa naj prevarante izsledi in jih nažge po podplatih… Še bolj sem bil jezen nase. Sam sem si bil

Stright

O živjo, kaj pa ti tuki« »Ah, kr tako sem se mal oglasil, že dolg ?asa nisem bil pr teb na obisku« »Lepo, lepo, kr naprej« Šment, njega pa res nisem pri?akoval. Pa ne, da me je spet prišel dražit. Kot da bi vedel, da me njegova prisotnost vznemirja in da bom spet potreboval tedne, da ga bom iztisnil iz svojega spomina. Dons zve?er si ga bom spet vrgel na roke. Tokrat ne bom potreboval

Travnik

Nisem se mogel usesti in ?akati. Še stati nisem mogel pri miru. V nekaj minutah sem si po nepokošeni travi uhodil potko. Med prsti sem drobil vrši?ke, ki sem jih lomil z grmovja na robu travnika. Postopal se gor in dol ter metal koš?ke razlomljenih vejic med ivanjš?ice, zlatice in tiste rozaste rožice, petelin?ke ali kar so. Še šest minut do enajste. O jutranji rosi in svežini ni bilo ve? sledu.

V kopalnici

Prizgem luc in stopim v kopalnico. Popravim brisaco, ki visi nekam cudno na obesalu in stopim pred ogledalo. Kje imam kremo, ze spet moram namazati ustnice, si recem. Ta labelo ni za nikamor, kar naprej suhe ustnice, bolj ko mazes bolj se ustne susijo. Se dobro da sm si kupil to kremico. Si namzem ustnice, jo spravim v zep in ponovno preverim, ce je obraz dobro obrit. Kot dojenckova ritka, recem

Vesela urica v no?nem lokalu

Za sabo sem imel naporen dan. Bil sem zmatran in brez energije. Za mano je bil res kur?ev naporen dan. Za povrh sega so še me kolegi klicali naj pridem z njimi žurat. Ker so že res zatežili in obljubili noro zabavo sem se odlo?il, da grem vsaj za malo pogledat. In sem šel. Po nekaj kozarcih pija?e sem spoznal, da je to ?isto navadno druženje. Sploh ni bilo zabavnega vzdušja, brez kakršne

Vizitka

Johanca« je pet minut od moje službe. Je najbližji lokal, kjer se lahko spodobno usedeš in slišiš sogovornika. Inštitutski smo v gostilni stalni gostje. Tudi jaz grem v?asih tja med malico. In pri Johanci sem ga spoznal. Nepri?akovano. Tja je prišel na novo v službo.Prvi? sem ga videl, ko se je pojavil na vratih sobe. Vstopil, obstal. Slok, vzravnan. Zbran. Šel je s pogledom po mizah,

Vojaški škornji

Stopal sem po poti pri?akovanj. Bo kaj? Ne bo ni?? Potipal sem se po hla?nih žepih. Moja sveta trojica, denarnica, klju?i in kondomi, je na svojem mestu. Kondomi za vsak primer. Da mi na bi bilo žal, ?e bi se kaj prikazalo.Kazalo ni na ni?. ?isto ni?. Kar ni ni? boljše oziroma je slabše: upokojenci. Nasmihajo se mi. Migajo. Ne razumem. Da bi šel z njimi iz so?utja? Iz usmiljenja? Mi

Zavarovalniški agent

Odpeljal se je v svojem avtomobil?ku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.Ja zavarovalniški agent. Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h

Zgoraj brez

Kaj naj to pomeni? Zakaj se ne oglasi? Obrnil sem se stran od vhodnih vrat in pogledal po uli?ici proti glavnemu trgu. Dan se je bližal koncu, po vrtovih gostinskih lokalov so se prižgale prve lu?ke. Lep, prijeten, miren poleten ve?er se je naredil po razbeljenem dnevu. To je tistih nekaj tednov, ko celo zrak v mojem zadrhti in ko se zdi vse mogo?e; ko se ve?ernega razpoloženja na ulicah dotakne

Zgoraj brez

Si bo premislil? Me bo postavil pred vrata? Je sploh kaj premišljeval ali me je samo gledal? Me je morda presojal in preudarjal, kakšna je moja posteljnouporabna vrednost? ?as je stal nepremi?no in on z njim. Ker se ni ni? zgodilo, sem za?util, da me ne bo nagnal. Niti na finejši na?in odsloviti. Premaknil se je. Po?asi. S pogledom uprtim v moje o?i. Zona mi je šla po hrbtu. Stisnilo me je.

###

Web-02: vampire_2.1.0.01
_stories_story