Gay Erotic Stories

MenOnTheNet.com

Zgoraj brez

by Gobisex


Kaj naj to pomeni? Zakaj se ne oglasi? Obrnil sem se stran od vhodnih vrat in pogledal po uli?ici proti glavnemu trgu. Dan se je bližal koncu, po vrtovih gostinskih lokalov so se prižgale prve lu?ke. Lep, prijeten, miren poleten ve?er se je naredil po razbeljenem dnevu. To je tistih nekaj tednov, ko celo zrak v mojem zadrhti in ko se zdi vse mogo?e; ko se ve?ernega razpoloženja na ulicah dotakne privid Sredozemlja.

V?asih sem vesel samo zato, ker sem živ. Nocojšnji obisk pri Danielu je sicer prispeval nekaj k vznemirjenosti, a se mi je zadeva zdela do take mere nenavadna, da od nje nisem ni?esar pri?akoval. Vseeno se mi je hotela v po?utje krasti slaba volja. Ali si me je tipo privoš?il? Snel sem si nahrbtnik , da bi iz njega vzel telefon, ko se je po domofonu oglasilo: »Jaaa?«

Danielov glas. Kot malo zaspan. Takšen, kot vedno. »Jaz sem tukaj!« sem mu odgovoril. »Lepo. Bom hitro!«

In je pri tem ostalo. Nobenega bren?anja v klju?avnici vhodnih vrat. Kaj se gre? Seveda mi ni bilo treba hoditi sem. A radovednost ima pri meni uni?ujo?e u?inke. Daniela poznam teden dni. Na inštitut je prišel na študentsko izmenjavo. Dobil sem ga na grbo za organizacijske zadeve: ?e bi s ?imerkoli imel težave, naj to jaz uredim. Dela v drugem oddelku in itak je za vse poskrbela organizacija, ki vodi študentske izmenjava. Sploh je Daniel velik fant, bo sam poskrbel zase. Sredi dvajsetih je. Definitivno odrasel. Polnega, mesnatega telesa. So?nih ustnic. Odmaknjenega sivega pogleda. In temne, gladke polti. In sploh latinos, da se re?e. Pripadnik rase, ki ima po mojem dojemanju sveta v sebi najve? prirojenega sekapila. Argentinec je. Po telesu gav?o, kot bi ga snel s konja. Ali ga potegnil z nogometnega igriš?e. Po pogledu je malo poseben, ko da še ne ?isto zbujen v ta svet. Dobro je šolan. Brezhiben v angleš?ini, brez nadaljnjega boljši od mene. Zanj bi bil pripravljen poskrbeti bolj, kot se od mene pri?akuje. In kot se spodobi. A tako gotovo, kot vsaki nedelji sledi ponedeljek, jaz ne bi nikoli dal pobude za sre?anje.

Kon?no so se odprla vrata. Ne na stežaj, samo toliko, da je izza vratnega krila pogledala Danielova glava. Nasmehnil se mi je, pozdravi in mignil, naj pridem naprej. Ko sem vstopil v mra?no vežo, sem se obrnil, da bi si ga ogledal. Stal je za vrtnim krilom in me gledal z velikimi, pod mo?ne obrvi spravljenimi o?mi. Ta mo? v telesu in ta krotkost v pogledu! Kot bikec, ki nikomur no?e ni? žalega. Bil je oble?en v hla?e, ki so še najbolj spominjale na pižamo, a so bile iz manj elasti?nega blaga. Skrajno ?uden kroj brez zadrge in žepov, z eno samo dominanto: izboklino v razkoraku. Ne, ni bilo razpoznati klobase, ampak… Kepo v grlu sem skušal pogoltniti s slino. Naglo sem dvignil pogled z vro?e to?ke.

»Sori, v kopalnici sem bil. Moral sem se stuširati, grozno vro?ino imate pri vas. Upam, da nisi predolgo ?akal.« Itak ve, kako dolgo sem ?akal. »Vse je v redu!« sem mu zatrdil. Že pogled nanj v tej opravi je bil pla?ilo za deplasirano postopanje pred vrati. Živót je imel oble?en v oprijeto maj?ko. Frotiral si je lase in imel obe roki dvignjeni za glavo. Kratka rokavca sta se dvignile do mere, da sta razgalila pazduhi. Bili sta goli in z nalegajo?imi kožnimi gubami podobni pobritima pi?kama. ?e ta fanté ni pedr?ek, potem sem jaz vatikanski državni tajnik! ?eprav mi z nobeno besedo ni doslej namignil ?esarkoli v tej smeri.

Moje presene?enje, pravzaprav dražljiva osuplost, je trajala trenutek, a je razpoznal mojo zadrego. ?e bi se obnašal kot žival, bi se v tistem hipu in na tistem hodniku naslonil nanj, ga pritisnil ob steno in se z njim zverinsko zalizal. »Daj, stopi gor!« je rešil situacijo.

Sledil sem mu po stopnicah. Pri Danielu je vse v upo?asnjenem ritmu. Še šlapal je po zlizanih kamnitih stopnicah s polovi?nim slovenskim tempom. V levici je držal brisa?o. Gledal sem ga v valovite lase, ki so bili še zlepljeni v mokre repke. Po obeh straneh tilnika je imel podobno senco narastka kot po licih. Roke je imel popolnoma gladke, brez dla?ice, samo porisane z dolgimi linijami izbo?enih žil. Gledal sem ga v rito in hrbet, ki sta v sebi lastni logiki valovila in utripala, ko je fant enakomerno stopal po zavijajo?ih stopnicah. Gotovo ima tudi kožo pod maj?ko in hla?ami tako lepó… kakšna barva sploh je to? To ni barva kave. Tudi ni barva ?okolade, saj ni ?rnec. To je rahel odtenek – pravega kakava. Kakavovega prahu. Ljubim pravi kakav! Njegova slastno trpkost. Kakav imam bolj moški okus od kave. Kava je pogosto bljutava, kakav sam po sebi ni nikoli, ?e ga ne uni?iš s sladkorjem.

Leva melonica gor, desna dol… V mislim sem bil s prsti obeh rok za pasom hla?k na bokih in jih v nagli potezi potegnjenih do srede stegen; tolklo mi je v prstih in hla?ah ob misli, da bi z jezikom po sveže umiti koži preiskal skrivno sti?iš?e obeh ritnic in v njem poiskal vozliš?e užitka… Pa saj sem bolj pasje sorte, misli mi mnogo ve? lajajo kot dejanja storijo.

Stanovanja ni najel, kot študent si lege v središ?u mesta in v urejeni meš?anski hiši ne bi mogel privoš?iti. Argentinska naveza: srednješolsko prijateljstvo s sinom neke emigrantske družine, ki je denacionalizirano stanovanje prenovila in ga zdaj ne more oddati. To vse vem, ker sem z Danielom vsak dan med službo na kofetu. ?e pustim ob strani to, da je vreden vsakega pogleda in greha, je sogovornik, ki ga vse zanima. ?e sem natan?nejši: on pozorno posluša, kaj mu razlagam o deželi, ki na sti?iš?u strateških poti uspe ostajati ve?na provinca, jaz pa pozorno gledam njega. Zaposluje me njegov pogled, ki je globok. Za sivimi o?mi so nedoumljiva prostranstva. To so sive o?i s kancem olivno zelene. Nenavadne. Zaradi fantova splošne po?asnosti – hipnoti?ne. Prostranstva niso prazni besedni okrasek: v fantu so ?udni tolmuni, marsikaj modrega izpljuje iz njih povsem mimogrede, marsikaj komentira na zame popolnoma nov, svež, premišljen na?in. Globinam navkljub – je na njegovem obrazu nekaj goriljega. Morda nado?esni obok, poudarjen s temnimi obrvmi, ki se ne staknejo temve? zavijejo navzdol k nosu in se tam kot odrezane kon?ajo; pa si jih ne cufa s pinceto, ponarejeni, naga?eni videz tako deformiranih obrazov me samodejno odbije. Morda me na goriljega samca spomni tudi nos, ki je kratek in v spodnjem delu razširjen. Kadar se ne smeji, so usta komaj za kakšno ?rtico širša od nosa. Ustnice… Ne velike, ne mesnate. A so?ne, napete. Z barvnim dotikom lilaste. Ko on govori, ga rad gledam v ta usta. Besede bi mu najraje z ustnic kar dopoljuboval. Obraz se mu zaklju?uje v bradici. ?rni kot lasje. Nekajmilimetrski. Za malenkost širši od ustnic. In med bradico in muho pod spodnjo ustnico ima za širino mojega palca obritega presledka.

Oprl je vrata stanovanja stanovanje in me skozi predsobo peljal v jedilnico. »Kaj ti prinesem za piti?« »Vodo?« »Si prepri?an?« Bil sem zmeden zaradi nenadne telesne bližine v dvoje. Zaradi nedefiniranostjo situacije. »Prepri?an.« »Bom takoj. Usedi se!«

V resnici nisem bil prepri?an v ni?. Snel sem nahrbtnik, v katerem se imel tekaško opremo. Dogovorila sva se, da greva skupaj te?. Ker fant ni jutranji tip, je v pasji vro?ini edini za tek primeren proti ve?eru. Namre?: razlagal mi je, da je zadnjih osem tednov doma po petnajst ur na dan študiral, da je opravil zadnje izpite. Da se je preutrudil in zanemaril in da bi se rad tu takoj vrgel v šport. ?e mu lahko priporo?im kak dober klub za odbojko na pesku. Kak dober fitnes studio. Razložil sem mu, da samo rekreativno te?em. In se je takoj zavzel, ?e mu lahko pokažem kakšne terene za tek v naravi. Ker ne mara tekati v krogih po stadionu. Misel, da bi šel z njim te? in bi se lahko nagledal njegovih golih nog, bleste?ih v potu, je bila dovolj privla?na, da sem rekel: »Seveda.« In ko me je vprašal, ali se sme pri nas te?i brez majice, sem bil pe?en. Razložil sem mu, da ni ravno obi?ajno, a da se ne bo zato nih?e obregnil v njega. Ni mi pa bilo ?isto jasno, ali v fantu utripa ekshibicionisti?na žilica ali je to tam doli pod južnim križem res nekaj obi?ajnega.

To je bila torej tista radovednost, ki me je izven službenega ?asa pripeljala k Danielu. Šport je najboljši na?in, kako fanta vsaj malo sle?i, ?eprav z njim nikoli ne ležeš v posteljo. Misel, da bi si ga lahko nagledal golega poprsja in sle?enih ledij, mi je zagotavljala material za masturbiranje vnaprej in vedel sem, da mi ga bo tudi za nazaj. Ker se je ob tistem kofetu Danijel razgrel in me vprašal še, ali se sme kopati v naših rekah… sem ga takoj v mislih videl še bolj eksplicitnega. No, za prvi, nocojšnji skupni tek sem si zamislil mestni gozd. In ?e bi bilo že pretemno, mestni park, da si na koreninah ne polomiva nog. Sem pa popoldne že šel, priznam, oprezat k reki, kje kak za tek uporaben kolovoz pripelje do koti?ka, kjer se da brez pri? lesti v vodo. A to sem imel na zalogi za nadaljevanje najine rekreacije, na katero sem nekako upal.

Usedel sem se torej za dolgo mizo z osmimi stoli in se razgledal po prostoru. Stilsko pohištvo jedilnice se ni ujemalo z usnjeno sedežno garnituro v drugem delu prostora. Zaradi velikih oken je bilo v sobi še dosti svetlo; svetloba je bila mehka, ker so okna zakrivala bele zavese, spuš?ene do tal. Na brezhibno pobeljenih stenah ni bilo drugega kot križ nad ?elom mize. Na mizi je bil od mene stran obrnjen prenosni ra?unalnik, do katerega so od stene po parketu vodili kabli.

Daniel se je primajal z dvema kozarcem. »Izvoli!« Kozarec mi je dal kar v roko. Mo?no sem ?util dotik z njegovimi prsti, ko se preprijel steklo. Usedel se je še on, malo stran od mene. Sproš?eno se je razkre?il, se lepo nasmejal in mi v eni sapi rekel: »Na zdravje! Ali ni nocoj vro?e?« »Poletje je. Mora biti vro?e.«

Kaj poletje, njegova bližina je bila vro?a. Iskreno sem si želel, da bi smel poklekniti med njegovi nogi, katerih miši?asto substanco so tako lepo nakazovale ?udne hla?e, in zagrizti v bulo, ki se je zaradi med stegni napetega blaga malo pritajila, a so jo moje o?i še vedno brale. Pa meni se takšne misli zbudijo ob marsikom, ne morem kar tako napasti fanta, o katerem niti tega ne vem, ali je za fante ali ne. In tudi ?e bi bil za fante – tu je razlika v letih in tu je skupna služba, ki zna ponesre?ene avanture neprijetno zaplesti. »No, Daniel, bova šla na tek? Zunaj bo mrak.«

In se mi je za?el opravi?evati, da popoldne ni uspel kupiti tekaških copat. Da je našel super model po super ceni, a da mu bodo šele ?ez nekaj dni dostavili številko. Saj, sem si mislil, tvoja številka nog je vsaj pet in štirideset. Stopala v šlapah so bila velika in lepa, to sem imel možnost gledati, ko sem mu sledil po stopnicah. ?e držijo govorice o povezavi med številko ?evljev in masivnostjo moškega ponosa – potem bi te, Daniel, nujno rad videl pod tušem! Že iz ?iste znanstvene radovednosti, pa ?e se tvojega naravnega bogastva nikoli ne dotaknem.

»In zdaj?« sem ga vprašal. »Zakaj mi tega nisi povedal po telefonu?« »Mislil sem, da bi nama kaj skuhal. Nimam kaj po?eti in s teboj se je zanimivo pogovarjati.« Na tej to?ki se mi je prvi? dolo?neje zazdelo, da bi se moje ni?emur zavezane misli utegnile povezati z realnostjo.

Potem mi je rekel, da naj mu dam minuto, da odpošlje pošto, ki je ni dokon?al. Bi mu naj rekel, de ne dovolim? Presedel se je k odprtemu prenosniku nekaj potipkal, in nato pozorno bral, kot da me ni. Je to kuhanje po argentinsko? Potegnil sem iz nahrbtnika prodajni katalog, da se ne bi po?util tako neumno. Ko je opazil, da se premikam, je dvignil pogled z montorja in se mi nasmehnil. Poskušal sem se zatopiti v ?tivo, ki me je bolj malo zanimalo. Ko sem za?util na sebi njegove o?i, sem se delal, da jih ne; nekajkrat me je pogledal. Nato vstal in rekel, da gre pogledat, ali je stroj že kon?al s prenjem. Da prvi? pere in da ne ve, ali je vse prav nastavil.

Ko sem ga pogledal, sem na hla?ah razpoznal obris uda. Nedvoumno. ?e je bila prej splošna, nezavezujo?a izboklina, je sedaj v blagem, postranskem loku ležala mesnina. Ta si me je privoš?il! Ves njegov interes za tekanje je imel torej tak, preprost motiv. A sem si v tistem hipu rekel, da se bom delal malo neumnega. »Kaj je tako ?udnega s pralnim strojem?« »Ne vem, za kaj so vsi gumbi.« »Lahko pogledam?« In sem šel za njim v sobico, kjer sta bila pralni in sušilni stroj in nekaj omar. »Aja, nemš?ina!« »Saj ti pravim, ni? nisem razumel, razen stopinj Celzija.«

Tako mo?no sem v majhni sobici ?util bližino njegovega telesa! Zaznaval sem toploto njegove mase. Vonjal vonj stuširanega telesa. Gledal sem njegove po?asne gibe, ko je po?enil pred stroj, – na dosegu roke mi je bil, z usti na višini mojega kurca! – gledal, kako je motovilil z gumbom za odprianje vratc – gledal sem vranje ?rne, bleš?e?e, vlažne lase – gledal, kako je rokami brez dla?ic iz bobna potegnil ene kavbojke in ene gate. Gospodarnost pa taka… Potem je z mokrima cunjama v roki nesre?no pogledal, kam naj ju da. V hipu sem vzel sem lavor s stalaže in mu ga nastavil, naj odloži noter. »Kaj boš zdaj?« » V sušilnik bom dal.«

Umaknil sem se mu, da je prišel do drugega stroja. Spet po?asno, upo?asnjeno odpiranje vratc, kot da skrbi, da ne bi z mo?jo rok ?esa potrl; pogled v žrelo stroja, kot da bi se hotel prepri?ati, ali je brlog res prazen; pa stegnjena roka, naj mu dam cunje. Dal sem mu kavbojke in medtem, ko jih je vstavljal, med palca in kazalca prijel gate za pas in jih razprostrl. Svetlo modre, bolj oprijete, kratke bokserice. Mehak bombaž, da ne žuli, kadar se med »pošiljanjem pošte« napne meso.

Ko je dvignil pogled, sem spodvil mezinec in ga z moje strani potisnil v blago tako, da je na njegovi svoji strani za razporkom nastal šotor?ek. »Poseben model za latinske moške,« sem dodal. Uspeh! Spravil sem ga v zadrego! Umaknil je pogled, a samo za hip, in nato z malo manj lenivosti kot sicer pograbil gate in jih odložil v stroj.

Dvignil se je – kot bi se vzel iz tal je pred menoj spet stalo njegovo telo v polni velikosti. Med nama se je že napredla tista nezgrešljiva zagatnost, ki jo vsak razume. Bo on prestopil ?rto – ker sem bil odlo?en, da je jaz še ne bom. Primejdunaj, da je ne bom. Da vidimo, kak se Argentinci gredo mance. Ni prestopil ?rte. Umaknil se je iz prostora in pojasnil, da se bo s sušilnikom ukvarjal kasneje. Odšlapal je proti jedilnici. Ugasnil sem lu? v pralnici in mu sledil. V sobi ga ni bilo, slišal se ga v kuhinji. Stopil sem za predelno steno. Sklanjal se je v odprti hladilnik – sveta pomagalka, kako lepo se mu je pri tem izbo?ila, napela in skozi blago izrisala rita! »Pravzaprav nimam ni? pametnega. A naro?iva kaj z dostavo na dom?« »?e ti povem po pravici: nisem še ni? la?en.« »Aha. A bi potem kasneje?« Skomignil sem z rameni. Ne da bi me pogledal, je šel mimo mene v jedilnico. Spet me je v živo zadela toplota, bližina njegovega telesa… Sedel je še enkrat za prenosnik. Jaz sem stal z ramenom, prislonjen na zid, in ga gledal. Zdaj sem imel jaz nekako oblast nad njim…

Nenadoma sem je presene?eno vzkliknil: »Ej, danes je nogomet! ?etrtfinale!«

Seveda. Prvenstvo v športu, ki me ne gane. Razen kadar na koncu predstave gladiatorji sle?ejo majice in kot stekli tekajo po travi, vpijejo, se v transu objemajo, padajo na kolena in iztegnjene roke vijejo v nebo. Samo da so pri prenosih televizijci tako hudi?evo spodobni in se zlajnani in izlajani komentatorji poslovijo v istem trenutku, ko nogomet postane zanimiv.

Neigrano spodbudno me je pogledal in vprašal, ali si ne bi tekme ogledala skupaj. Zarežal sem se mu. Takšnega vabila se ne zavrne. »Vidim, da tu ni televizorja. Greva ven, v kakšne lokal?« »Imam televizor, v spalnici.« Kako zlahka sem padel v zasedo tej pokriti rihti? Kot beli dan jasno mi je postajalo, da zna šteti ve? kot do tri, ?eprav tega ne kaže.

Sledil sem mu po hodniku. Na koncu je odprl vrata in pritisnil na sikalo. Prižgali sta se lu?ki na no?nih omaricah v precej veliki spalnici. Postelja je bila zakonska, anonimna, samo ležiš?e na ustrezni višini. Okno je bilo zastrto. Garderobnih omar ni bilo. V sobi sta bili samo dve nizki omarici: na prvi je stal televizor, na drugi, v kotu sobe, blizu vrat, lesen kip Marije.

Stopil je do no?ne omarice po daljinski upravljavec in vklju?il televizor. Pogledal me je vprašujo?e, ?eš, ali sem zadovoljen, in mi s prirojeno po?asnostjo mignil, naj se spravim na posteljo. Odpel sem pas in pustil hla?e pasti na tla. Z zanimanjem me je gledal. »Pri nas se ne spodobi, da bi oble?eni poležavali po postelji.« »Ja?« se je delal neumnega in si že sla?il tiste ?udne hla?e. Sredi operacije, ki jo je opravljal stoje, se je zamajal in me, da ne bi izgubil ravnotežja, zgrabil za rame. Prijem je bil mo?an, roka topla, še skozi tanki bombaž majice sem ?util, da je vlažna. Zamikalo me je, da bi izkoristil povod in fantu vrnil prijem. Ampak ne! Pojdiva se še malo njegovo igrico. On je hitro ulovil nazaj ravnotežje, zbrcal hla?e s krakov in obstal v prelepih gatah. Imel je svetle?e bokserice azurno modre barve s pokon?nimi rižami iz zlatih kitk. Na krepkih temnih nogah so bile videti – sijajno. Enako kot volumen kite, ki je s skladu z lastno gravitacijo podrsavala sem in tja po gladkem blagu, dokler se je fant prestopal. Postal je, kot da mi daje prednost.

Po štirih sem zlezel na posteljo, si podložil blazino in sedel tako, a sem se s hrbtom naslonil na steno. Nato sem gledal njega, kako je storil enako. Upo?asnjenost njegovih gibov je prizor navdihovala z dramati?nostjo. Po?asi se je spuš?al, na posteljo, po?asi lezel proti meni… nekaj zelo prvobitnega je v tem, ko se ti samec bliža po štirih. Za?util sem mehkost v sklepih. Pa se je lepo namestil, prekrižal noge nad gležnji in roke na trebuhu in se dejansko zagledal v tekmo, ki se je dobro za?ela. Od strani sem ga gledal. Me je odklopil ali kaj? »Navijaš za Brazilijo, je tako?« »Upam, da ti tudi.«

Ni? mu nisem odgovoril. No?em se poglabljati v nogomet. Vše? so mi junaki, ki se bleš?ijo v lastnem potu, spektakularni padci in pateti?no valjanje po tleh – zlasti so mi vše? bližnji posnetki teh herojev, ki voljno trpijo za višje cilje. Vše? so mi zamaknjeno podivjani pogledi, od rjovenja spa?eni obrazi, napete vratne kite in mišice udov pri triumfalnem dirjanju po igriš?u. No?em se pa pustiti ?ustveno zaplesti v igro. Takrat se ?utim nervoznega, tako kot pri avtomobilskih zasledovanjih v holivudskih akcijah. No?em biti predmet manipulacije v dogajanju, na katerega nimam vpliva. Na maram predajanja tuji pobudi, ?e se za to izrecno sam ne odlo?im.

Zato nisem dolgo visel z o?mi na ekranu. Raje sem s pogledom zdrsnil ?ez njegove noge, prekrižane za stopali. Se pasel po nartih velikih stopal z velikim, svobodnimi, nedeformiranimi prsti. Gledal sem me?a, ki so nalegala na me?a. Gledal sem samo v sebi zaklju?eno in skladno linijo golenice. Na nartu sem mu je kazalo nekaj benignih dla?ic, podtonih tistim po golenih in stegnih. Dla?ice niso gosto rasle, niso ži?nate, po videzu so med sukancem in dreto. Zavite so in s prostim koncem se sukajo kamor se pa? sukajo. Eroti?ni prebitek je bil v mišicah stegen, ki so po?ivale tako vitke, dolge in polne… Tanka kože brez maš?evja je razkrivala njihov potek, stikanje, združevanje… Na kolenu sem opazil brazgotino. Vprašal sem ga: »Od ?esa imaš to?« Povsem odstotno je rekel: »A?« Zalotil sem se, da seveda ne more vedeti, o ?em govorim. »Brazgotino na kolenu. Si padel s konja?« »Kaj? Ne zajebavaj. Padel sem s kolesom.« »Gotovo te je bolelo.«

Ni? ni odgovoril, njegovo telo se je napenjalo in raslo hkrati z jakostjo vpitja komentatorja. In se z obupano kretnjo, ki je spremljala »Joj!« se je sesedel nazaj k steni. Športna infantilnost mi bo ostala ve?na uganka. »Ali v Argentini mamice pihajo, kadar veliki fantje padejo?« »Oprosti, kaj si rekel?«

Dovolj mi je bilo nogometa. Odrinil sem se naprej, se sklonil in ?isto od blizu popihal na brazgotino. Dla?ice se se v curku zraka trepetaje vdale, drhtele in nato postavile nazaj v izhodiš?ni položaj. Gledal me je kot zaboden. »In po mojem te je vsaj takole bolelo!« In sem ga od strani ugriznil v koleno. »Au!« je vzkliknil, trznil z nogo in me sunil v zobe. »Joj, ali je vse v redu?« S prsti sem tipal po ustnici, ali si je nisem kje prebil. Prsti so ostali suhi. Pokimal sem: »Ja, vse je v redu.« Treba mi je bilo, tepec sem. ?e bi si prebil ustnico, bi se ne mogel brezskrbno lizati. Ta namen sem pa imel! Sploh glede na to, da me je dobesedno naro?il v posteljo. Med tipanjem po ustnicah in zobeh sem se usedel po turško med njega in televizor. »Poslušaj, a ti ne znaš gledati televizije?« Nagnil se je vstran, da bi mimo mene videl ekran. »Niti ne.«

Ne vem, ali me je sploh slišal, tekma ga je v hipu spet absorbirala. Neverjetno… Spravil sem se mu z vidnega polja. In sicer tako, da sem mu okobal sedel na kolena. Naslonil sem se z dlanmi na stegna in s pulzirajo?im stiskanjem in popuš?anjem drsel proti njegovemu razkoraku.

Ko sem prišel do roba svetle?ih azurnih bokseric, sem roki odmaknil ni za?el znova drseti od kolen navzgor. Roke si je sklenil za vratom. Razgaljenja, izpostavljena spodnja stran mesnatih nadlakti me je spominjala na razprta ženske stegna. Stik dlani s toplo kožo, ?utenje mišice pod njo, kakavasti junec, po dolgem iztegnjen in razstavljen pred menoj… Tako je bil blizu, tako pravi, tako kot iz pravljice – mislim, kašnega zares dobrega brazilskega porni?a. Tako mi je bil na dlani, tako pod dlanmi, a hkrati odmaknjen, odsoten, ker je z o?mi in pozornostjo nepremi?no strmel v televizor. Polnil me je ?uden ob?utek, da sem del nekega nemojega filma, da sem udeležen v utvari, da itak ni razloga, da bi se to dogajalo meni. Zares, nikoli si nisem mislil, da se bom na pol sle?en znašel v postelji s takšnim mladim moškim.

Jakost ognja, ki je me zajel, in brutalnost erekcije, ki se mi je naredila v spodnjicah, sta bili tako pristni, da ni moglo iti za sanje. Stiskal in popuš?al sem lepa stegna in spet drsel navzgor. Ko sem pridrsel do roba spodnjic, se nisem umaknil kot prvi?. S palcema, pritisnjenima ob kožo, sem šel globlje, pod azurno blago. Tako globoko, da sem za?util puhte?i, vlažni stik med kožo mod in stegen. Zdrsnil sem s palcema nižje, dokler nisem zatipal obeh mod. Na razli?nih višina sta bili ujeti med razkorak in blago spodnjic. Naprej-nazaj in levo-desno sta šla prsta po oblih moških žlezah, ki jih nisem videl, samo tipal. Bil sem nežen, a ne žge?kajo?. V umirjenem, monotonem ritmu sem iskal ob?utljive to?ke. Vsak jih ima, zakaj jih ne bi imel Daniel? Je ušel prvi vzdih. Prva zmaga… Dovolj! Ponovi vajo.

Roki sem umaknil in se še zopet napotil od kolen navzgor. Ko sem se približal spodnjicam, je njegovo meso že trzalo pod blagom. Hitro se je odzval! In pošteno se je odzval. Razburjenim deklicam razbija srce v prsih, da trepe?e bluzica… Vzburjenemu juncu utripa kurac v spodnjicah, da se ritmi?no vzdiguje in spuš?a blago… Oblivalo me je. Malo me je oblival pot od zunaj, še bolj me je oblival od znotraj. Pohota me je oblivala. Neopisljivi dvigi mravljin?aste energije so iskali pot od spodnjega dela trupa navzgor, se vrtin?ili pod grodnico, se prelili po vratu in ?ez glavo, nekam višje, ven iz mene , pod nebo. Z o?mi sem bil prikovan na utripajo?i obris safalade pod zlatimi kitkami na svilnati modrini bokseric. Na najbolj možno živ na?in živa kita pod naslikanimi kitkami! Neznana, obetajo?a ?ezmorska pošast se je krotovi?ila pod dvignjenim valom… S celima dlanema sem se tokrat zarinil pod hla?nici, v valovje zbujene, pulizrajo?e azurne gladine.

Pogledal sem ga. Še zmeraj je visel z o?mi na ekranu, toda ni ve? prav sledil tekmi. S prsti sem zaobšel koren njegovega uda. Nad ?lenki desnice sem ?util gladko, vro?e, vro?e, utripajo?e meso. Pod prsti sem ?uti soparo njegovega osramja. Nisem sem zapletel v goš?avo, tipal se mehko, od telesne vlage zmeh?ano š?etinovje prikrajšanih dlak. Mršil sem njegovo strniš?e. In tudi sam utripal v butajo?em ritmu srca, ki mi je z malim faznim zamikom tolkel na senca in na blago lastnih gat. Spet sem ga pogledal v obraz. Zdaj ni ve? videl ne nogometnega spektakla ne mene. Še vedno je imel roke za vratom, še vedno razprte nadlakti, razstavljene, tanko, gladko kožo na njih, prosojno, da je skoznjo presevela modrina žil; in pi?kaste kožne gube na robu kratkih rokavcev, ki jih je pot razmo?il, da sta se madeža razlezla navzdol. Krožil sem s prsti po terri incogniti, se topil v ugodju in ga opazoval. Veke so se mu spustile. Še malo in izboklini na zrklih sta se zasukani navznoter in navzgor. Sva že bila na skupnem letu, v skupnem seksualnem transu.

Poglejmo, kaj je prinesel fant s seboj na svet! Odtrgal sem roki z magnetnega polja, ju izvlekel in ob straneh zapel spodnjice, da bi mu jih potegnil dol. Premaknil se je, dvignil boke in pomagal zvle?i dokaj tesne bokserice z rite. Potem se je s telesom dvignil in z vajeno kretnjo navzkrižem prijel majico nad pasom in v eni zvezni, po?asni potezi slekel kos s sebe. Zasijal je, zasijal s prostranstvom gole gladke kože, napete ?ez polno, moško telo. Kože tistega o?arljivega, kakavastega odtenka, ki je v tako logi?nem sozvo?ju s ?rnimi lasmi. Lasmi, ko so v nasprotju z njegovo leniv?astim temperamentom tako nekrotki, živahno repkasti. Zasijal je s olivno sivimi o?mi, mirno uprtimi vame. Kar gledal me je. S hipnoti?no mirnostjo. Z blagim, prijaznim nasmehom ?ez široki obraz. Kaj pri?akuje od mene?

Seveda, jaz sem bil še oble?en. V hipu sem zlevil s sebe majico in se takoj spet priklopil na njegov pogled. Po?asi je zdrsnil z o?mi po meni. Dvignil je desnico in se me dotaknil ob rami ter šel s konicami prstov prav po?asi po diagonali ?ez moje prsi. Ko je prišel do dlak, je po njih zaokrožil in nadaljeval v prvotni smeri. Dotik je bil rahel, a ognjen, žare?, na robu zdržljivega. ?util se ga po celi sledi, ki je na zunaj ni bilo videti, od znotraj pa se mi je pod njo vrtin?ila vzdraženost. Še preden je prišel do seska, sem ga naglo zgrabil za roko in jo krepko pritisnil nase. Dražljaj je bil prenežen, prehud, nisem zdržal. Razumel je, se z desno polovico obraza malo bolj nasmehnil in umaknil roko.

So trenutki, ko je ugodja preve?, da bi ga razum zmogel procesirati. Gre mimo, kot ?ez rob kozarca, v katerega preve? naliješ. Nisem mogel dojeti, razumeti, videti, razpoznati vsega lepega, enkratnega, nenaro?ljivega; vsega na tem moškem in v tistem neponovljivem trenutku. Zrl sem vanj, bil prevzet, za?aran, nem. Blodil sem s pogledom po njegovem telesu. Telo! Meso. Koža. Barva. Rahla, nakazana pot do zaklada pod popkom. Nekaj izgubljenih dla?ic na zgornjem delu poprsja. Verižica s križcem.

Nekaj mi ni dalo miru. Seveda, njegovega moškega uda še nisem videl! Resda je bil Daniel zgoraj brez, a sedel je s pokr?enimi nogami in z boksericami sredi stegen. In vse je bilo tako, da se mi pogled še ni odprl do mednožja. Odmaknil sem se, vnovi? prijel za azurne gate, on se je naslonil nazaj na roke, iztegnjene roke za hrbtom, in zastrigel z nogami, da sem ga osvobodil blagaste navlake.

Pokazalo se je. Tisto. Osupljivo. Spet so mi telo zalili tokovi. Meso… Masivno meso. Nekoliko sploš?eno, široko. (Vsekalo mi je skozi zavest: »Samo da mu ne bi padlo na pamet, tega vstavljati v moje telo!«) V odtenku, temnejšem od telesa. S kožico, še krijo?o glavico, pa se je spodaj jasno nakazovala. Jajca, siceršnjemu volumnu telesa primerno izdatna. In zato nizko spuš?ena. V lepem paru, v katerem je bilo vsako drugega vredno. Tanka kožica, v kateri so bile žleze spravljene, je bila po odtenku med temno kakavasto rjavino ti?a in svetlo rjavino stegen.

S ?im sem si zaslužil ta dar? Tako nenadejano. Kar nisem vedel, kako naj in kaj naj. Kot zajec, ohromljen pred klopota?o. Daniela ni motilo, fant je narejen za trajanje in dogajanje, ne na hip in hitrico. Prestrelilo me je, da v dlani stiskam gate. Samodejno sem jih prinesel k nosu. S konico sem se dotaknil gladkega blaga. Vonj… Tokrat me je zalilo od zgoraj navzdol. Ko sem se zavedel, kako pozorno me opazuje, mi je postalo nerodno. Ozrl sem se okoli sebe. Kam naj odložim blago?

Neprijetno me je streslo: z nizke omarice v kotu pri vratih so bile vame uprte negibne, žalostne, razo?arane o?i matere božje. Presnete katoliške fore! Sploh pa, kaj se ima ženska vmešavati v seks med dvema moškima!? Zavrtin?il sem gate po zraku. Poletele so proti sohi. ?e bi to v impulzu storjeno gesto stokrat ponovil, se gotovo niti enkrat ne bi vnovi? kon?ala tako, kot se je. Cunja je obvisela kipu ?ez glavo. Še dobro, da je tako velik in težak, da se ni zvrnil… Takoj sem za?util, da nekaj ni v redu. Danielov obraz se je v dveh sekundah, kot v upo?asnjenem posnetku, spremenil v zgroženega. Barva energije v prostoru se je spremenila.

»Oprosti…« sem dihnil. Hotel sem vstati. Pa me je on prijel za rame in potisnil na posteljo. Roka je bila še vedno topla, a težka, kot bi bila železna. Obsedel sem kot vodljivo dete. Tiho kot okregano š?ene. In vnovi? sem se po?util tujca v lastnem življenju. Na dogajanje sem gledal kot od zunaj. Gledal, kako je goli Argentinec, lep kot Apolon, zbrano stopal proti Mariji. Kako je mirno snel spodnjice in jih prav tako mirno spustil ob kipu na omarico. Kako je z eregiranim mesnatim kurcem spoštljivo sukal kip tako, da je pokazal postelji hrbet. Svetlo modri, sinji Marijin plaš? in zraven azurne Danielove spodnjice… Se to res dogaja meni?

Kaj sem zakuhal? Sem vse skazil? Nagonsko sem vstal s postelje. Danijel je mirno stal in me gledal. Ni? nisem razumel. Nisem imel pojma, kaj naj naredim. Lep je bil, kot prej. ?vrst, kot prej. Z nerazberljivim izrazom na obrazu. Trd, kot prej. Vsaj to! Jaz tudi. Le da je bil on gol in jaz v spodnjicah. Razdraženosti je bila tolikšna, da se ni zmenila za svetonazorski trk. Je trdota zadosten skupni imenovalec za obnovitev za?ete operacije z užitki? Sem imel kaj izgubiti? Potegnil sem spodnjice navzdol in jih z nog otresel na tal. Vzravnal sem se. Se izpostavil v lastni goloti. Postavil na ogled, kar dela telo moško. Pogledal Daniela in ?akal, kako se bo stvar kon?ala.

Spustil sem prste iz ust, umaknil jajca proti popku in po ob?utku naciljal ?im bližje mehki to?ki. Spustil sem nekaj kapelj in ko sem videl, za koliko sem zgrešil, sem s popravljeno navigacijo pocedil slino na pravo mesto. S kazalcem, sredincem in prstancem, postavljenimi v vrsto, sem zdrsnil po poslinjeni po?i in nato isto pot ponavljal naprej in nazaj, nazaj in naprej… Užival sem v otipu mikroreliefa in razlik v gladkosti in voljnosti kože v stisnjeni jarugi.

On si ga je medtem podrkaval. Spustil sem se nižje in se šel past na jajca. Eno po eno sem pospravil v usta in ju lo?eno obdeloval z jezikom, pa med ravno prav razmaknjenimi ?eljustmi dragotino iztisnil in spet potegoval v usta. Potem sem obe vložil v usta in okoli semenovodov z jezikom iskal mesta, kjer je trznil. Užival sem. Jajca so bolj delikatna, ob?utljivejša roba ob ti?a, ve? zaupanja je potrebnega, da ti jih moški prepusti v polno obdelavo. Pa še simbolna vrednost tega dela telesa je druga?na: moški, ki ima jajca, je moški; kurac je kurac – je uporaben ali pa ni uporaben, tisto nekaj vmes nagiba k drugemu.

Pri lizariji sem ve?krat poto?il slino, da sem imel ve? veselja z obdelovanjem luknjice. Nisem hotel vdreti noter slovenski kmet v grad brez gospodarja. Obdeloval sem s prstnimi jagodami okolico, do neskon?nosti krožil po obro?ku in se ob?asno tudi ustavil in ritmi?no pritiskal in prisluhnil popuš?anju naravnega upora. Že zaradi tolstih jajc, ki sem jih prelizaval v mošnji, razmeh?ani od sline in toplote, sem bil v devetih nebesih. V dodatno zamaknjenosti me je spravljal pogled na temnega, lavandstoglavega mesnatca, ki si ga je Daniel sam obdeloval. In pogled na njegov obraz tam ?ez me je podžigal; obraz nad krepkih vratom, obraz z zaprtimi o?mi, ki je ležal na blazini in bil obrnjen stran. Oba sva bilo godna za naslednji korak.

“Daniel!” Ni se odzval, zato sem ponovil glasneje: “Daniel!”

“Annn?” ja znosljal, ne da bi premaknil glavo ali spremenil ritem drkanja. “Daš kondom?” “A? Nimam.” Hladno me je oblilo – h komu


###

70 Gay Erotic Stories from Gobisex

Štopar

.....Sedim v službi, v svoji pisarni,katera ima steklene stene,tako da ima ?udovid pogled na sodelavce, obiskovalce,mimohode?e,....Sodelvaci,obiskovalci,kateri se zavedajo,da jih lahko vidim(oni me seveda NE),se obra?ajo k moji pisarni in mi pozdravljajo z nasmehom, med njimi je kr neki dobrih mrh,ki so seveda vredne svojega ogleda, greha,...ampak kako jim nja povem, da me ne zanimajo kaj preve?,

Bilo me je strah

Gledal me je dolgo, neposredno v o?i in ni odmaknil pogleda. Kakor, da bi vedel, da se po?utim malce nelagodno. V glavi mi je vrelo od razmišljanja, ali mogo?e ?loveka poznam. Je to moja stranka v službi? Gotovo bi se ga spomnil. Me je videl po televiziji, v ?asopisu? Mrzli?no sem iskal ustrezno rešitev, on pa je kar stal na drugi strani ceste in gledal proti meni, ko sem na prostrani terasi

Burš

Odrasla leta prinesejo s seboj telefonske številke. Takšne, ki jih zavrtiš in ti on ali ona drugi strani ne re?eta ne. Sošolci, nekdanji sodelavci in znanci plezajo na položaje. Koristno je poznati ljudi. Vendar socialne mreže ne delujejo same od sebe, vanje je treba vsaj malo vlagati. Recimo tako, da sprejmeš vabilo na piknik kolegov iz bivše službe. To je bil zdaj vir moje slabe volje. Že

Darovalec

Po študijskem programu sem moral opraviti prakso. Izbral sem podjetje na Štajerskem – ?e se da, izberem težjo pot, to se mi je vedno obrestovalo. Bil sem na tesnem z denarjem, štel sem tolarje in se zato vozil z avtobusom. V nedeljo popoldan tja, v petek popoldan nazaj. Sobo mi je priskrbela firma, v kateri sem delal. Podobno kot študij je bila tudi praksa vaja iz vztrajnosti in trpežnosti.

Dejan & Andrej

Z Andrejem sva se spoznala na enem izmed gay portalov, ko je on odgovoril na moj oglas. Že ob prebiranju njegovega sporo?ila sem zaslutil, da je Andrej resen. Sporo?ilu je priložil še svojo fotografijo, seksi fotografijo. Bil je to?no moj tip moškega. Starejši, imel je namre? to?no 50 let (jaz 35), ni bil presuh, niti debel. Visok, imel je malo bradice, druga?e po telesu bolj neporaš?en, tudi

Divji zur

S frendi smo bili na gay žurki. Vzdušje je bilo super, dobra muska, veliko hudih tipov. Ogromno smo plesali in tudi kaj spili. Prijelo me je lulat, zato sem šel na WC. Stopil sem do pisoarja, kjer je že stal en mlad ?efur?ek. Odpel sem kavbojke, dal ven mojega ti?ka in za?el scat. Pogledal sem k sosedu in videl kako iz obrezanega kurca te?e curek urina. O?itno je imel ?efur?ek poln mehur, ker je

doggy stayl

Na postelji je ?epel na vseh štirih. Vzburjen do konca. Že ob misli, da je za njim stal Samo, moški z definirano postavo, mu je kurac štrlel po konci in se mu drgnil ob njegove radiator?ke. Samo ga je gledal in razmišljal, kako naj se loti tega mladca. Naslonil se je na rob postelje. Samo je za?util njegovo bližino in nagonsko trznil. Samo ga je rahlo pobožal, se sklonil k njegovim ritnicam in

Drkalnik

En moj kolega zna šivat. ?eprav naj bi znal šivat že njegov o?e pa stari o?e, se je men kljub temu to vedno zdelo tako babje opravilo. Tako sem mu nosil šivat razne zadeve: strgane hla?e, najljubše srajce in seveda »lucky shorts«, kadar sem nosil te svoj sre?ne gate sem vedno lahko ra?unal na kako bejbo, da mi je olajšala napetost v hla?ah. Tako sem nekega dne prišel k njemu, kar tako. Kot

Dvajset

Nekoliko je pomajal z glavo in ni premaknil o?i z mene.»Kje si hodil pred dvajsetimi leti?«Jaz sem gledal njega, ki se ga ne morem do konca nagledati. Ki ga ne morem zares zapopasti. Ki mi ostaja uganka.»Pred dvajsetimi leti? Joj, pred dvajsetimi leti… Takrat sem gorel v ognju svoje vélike ljubezni, ljubezni mojega življenja. ?e bi se takrat spotaknil ?ez tebe, te ne bi niti opazil.«S

Dvoj?ka

Sprehajam se po parku, narava se prebuja v vsem sijaju, sonce sije, toplo mi je. Med potjo se usedem na enem izmed nešteto števil klopi na parku. Med posedanjem sem si ogledoval po parku sem opazil, da na sprehajalni poti hodi zelo postaven mladeni?, v sebi sem si želel, da bi on usedel na moji klopci, glej ga zlomka, usedel se je ravno na moji klopi. Obnašam se, da ga ne opazujem, s koti?kom

E-policaj

Imeli smo ministra, ki si je zamislil e-upravo. Malo mi je mar zanjo. Baje se e-uprava trudi, da bi bila prijazna do državljanov. Olajšala naj bi življenje, prihranila poti, omogo?ila, da ne izgubljamo ?asa. Na moje življenje nima vpliva, tudi ?e bi e-uprave nikoli ne bilo. Fu?ka se mi zanjo!Jaz sam sem si zamislil policaja. Spoznal sem ga na netu in si ga zdaunloudal. To je moj e-policaj.

Ekspres

Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v

Ekspres

Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v

Erekcije v savni

Pozvonil je. Vedno kadar je pozvonil na tak zvonec mu je bilo za trenutek neuogdno. Ni ga mu?ila slaba vest, morda bolj slab ob?utek pri?akovanja in neznanega za vrati. Zaslišal se je kratek bzzz in potegnil je modra vrata k sebi. Po dveh korakih je že bil pred okencem za katerim se je prešerno smejal ne preve? privla?en pobrit bondinec. Dober dan, ga je veselo pozdravil z glasom, ki je bil prej

Fantazija

V popoldanskem soncu si ležal na malem travnatem koš?ku blizu plaže. Obrnjen si bil v drugo stran, zato me nisi videl kako sem prišel in blizu tebe odložil brisa?o. Vendar si kmalu za?util moj pogled in se obrnil k meni. »Mo?no sonce danes, kaj ne?«, si me vprašal. Bil sem presene?en da si me ogovoril. Še preden sem mogel odgovoriti, si me že vprašal: »Ob?utljiv sem na sonce, vendar ne morem sam

Gel

Štirje elementi? Skozi o?i današnje znanosti dokaj absurden domislek. A je nekaj na njih. Zemlja, ki jo tla?im, mi s mol?e šepe?e, naj dobro premislim, kako bom do takrat živel, ko se me bo polastila. Ogenj, zrak in voda niso groze?i, nagovarjajo me druga?e. Gore?i ogenj in teko?a voda me privla?ita sama po sebi, zrak me prevzame v obliki vetra, ki se zaganja v poletne krošnje. Kadarkoli se v

Gospejin sin

To je bil en tistih brutalnih ekspresnih orgazmov, ki ?loveka skoraj pokon?ajo. Hkrati z živalsko ejakulacijo sem mi je ulilo iz nosa. Slika sem je meglila, ker se mi je v o?eh je nabrala teko?ina. Ne, to niso bile solze, ki bi jih porodilo neko ?ustvo, šlo je za ekscesno izlo?anje teko?in skozi vse žleze in pore, kar se mi v?asih zgodi pri takem viharnem doživetju. V prsih mi je razbijalo srce

GSM drk

Nikoli prej nisem drkal preko telefona. Ampak nekje sem prebral, da je lahko tole tudi zanimivo in sem sklenil, da bom poskusil. In ker je na teletekstu komercialnih televizij baje najve? obiska, sem tudi sam dal oglas. Glasil se je:

Hribi

Že od jutra sem brezskrbno sledil markacijam po zasavskih hribih in puš?al mislim, da so prihajale in odhajale iz moje zavesti. Dolgi sobotni in nedeljski izleti so bili moja rehabilitacija. Po tednu zahtevnega osemurnega ali deseturnega dela sem bil povožen. Ubijal me je ob?utek, da s tem, ko sem za?el hoditi v službo, postajam tuja last. Kaj ostane od življenja, ?e je vsa svoboda omejena na tri

Inavguracija

Kadar mesto trpi za ob?utkom majhnosti, kadar resni?no trpi, iz dveh fakultet in pol naredi univerzo. Ko potem ob edini cesti v kraj z veliki ?rkami piše »univerzitetno mesto«, se to da prebrati na samo en na?in: »Dobrodošli v provinci!«. Lepo je na deželi. Zdaj se redno vozim v tak kraj, v katerem so pred letom dni ustanovili novo Univerzo. O nivoju te ustanove cenite po meni, ki tam pou?ujem.

Izguba

Njegove ustnice so ob prvih dotikih neodzivne. Hitro se je omeh?al in za?el vra?ati poljube. Držal sem ga za nadlakti, on mene za rebra. Roke so mirovale, delovale so samo ustnice, jezik in o?i. In dogajalo se je dovolj, ve? kot dovolj. ?ar prvega sre?anja! Vsak dotik ustnic je bil nabit s strastjo kot z elektriko – toliko, da ni prasketalo okoli naju. Vsak poteg z jezikom – lepljiv od slasti.

Izkušnja

Ko sem dopolnil osemnajst let, je moj ti? presegel 22 cm v erekciji. Vsako no? sem si ga metal na roko, da je postajal vse trši in daljši. Vlekel sem ga, stiskal, ožemal in ko mi je za?elo prihajati, sem se odkril in si predstavljal, da bo moja sperma treš?ila v strop. Kako super je bilo! Spominjam se, kako sem si želel, da bi se lahko polizal po glavici. Predstavljal sem si, kako ga fafam, kako

Izkušnje izkušenega fanta

»Lu?i?«»Svetijo …«»Kamera?«»Te?e …«»In akcija …«To so zadnje besede pred za?etkom moje prve vloge. Igranje v eroti?nem filmu. Po?util sem se ujetega v sceni, v katero svetijo lu?i in režije v ozadju prakti?no ne vidiš. Vsaka tvoja poteza je v središ?u pozornosti. Za?etnik se hitro izgubi v prizoriš?u dogajanja, ?eprav je to le velika postelja z žametnimi bež prevlekami in s perjem

JLA mladi fantje

Tiste dni smo hodili v vojsko mladi, takoj po srednji šoli. Jasno, naša jajca so bila polna ves ?as in marsikdo, ki ima sicer rad punce, je rad videl, da mu ga je kdo potegnil ali pa je nategnil kako mlado ozko rit. Sam izkušenj s fanti do vojske nisem imel. No, enkrat sva s sosedom drkala skupaj, ampak gledala sva staro švedsko hetero porno revijo. In tako sem nekega lepega pomladnega dne

Kabinet

Moje honorarno predavateljstvo ima tudi sen?ne strani. Ena takšnih je, da moram v prazno ?akati študente na govorilnih urah. Med letom ne pride nih?e, res nih?e. Zdaj, ko jih je pol padlo na prvem izpitnem roku, kapljajo z vprašanji, ki bi jih bili morali postavljati pri vajah. Sodobni študentje pa?, ki najprej pridejo na turisti?ni ogled izpitnih pol in šele potem odprejo zvezek z zapiski

Ken

Imam moža! Zabavno. Moj Ken mi je na za?etku najinega druženja povedal, da se ho?e poro?iti. Pred dvema tednoma je to izpeljal. Jasno, da se ni poro?il z menoj. Poro?il se je z dekletom iz svojega kraja. Ken je v resnici Kenan. Iz Bosne je. V njegovem kraju ne pride v poštev, da bi imel moški karkoli z moškim. Mestece je majhno, tega tam ni, tako pravi. ?e bi se spozabil, bi nehal obstajati. Ne

Konec eroti?ne zgodbe

»To bomo še videli,« sem si rekel s mislih. Pred njim sem se delal, da sem pripombo preslišal. Pletel sem se z njegovim jezikom. Imel je resni?no dolg, ?utno gibek, nadarjen jezik. To se tako redko sre?a… Ne, da bi njegovo zamisel apriori zavra?al, a ta samozaverovanost se mi je zdela malo za malo. Malo mi je bila tudi vše?. Ampak ?util sem nenavadno željo, da bi se jaz zavrtal v njega, med

Kostanjev med

Predstojnik me je poklical v pisarno in mi povedal, da je nalogo zaupal meni. To pomeni, da mi jo je naložil. Ker se zanese, da take re?i naredim solidno in do roka. Ni? nisem bil vesel. In koliko vožnje! Tega absolutno ne maram. Poskusil sem se izgovoriti, da bi tako delo bolje opravil kak geodet. In je šef rekel, da sploh ni problem in da dobim geodeta, ki mi bo pomagal. Smola, izogibalnega

Kot v romaci

Tedni so minili, kar je bil zadnji? v moji postelji. Ko se pono?i zbudim, v razgreti blazini še vedno ?utim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v ?repinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim

life

Bila je zima. decembrski ?as, mi vedno vzbudi posebne spomine na otroštvo. Novoletna smre?ica, izbrano okrašena. V kuhinji mama pripravlja boži?no ve?erjo, samo da smo vsi skupaj in se imamo lepo. Ljubil sem praznike. Takrat. Ko mi je bilo res noro dolg?as na Planini, kjer živim, sem se odlo?il da grem na splet in tam poiš?em svojo sorodno dušo. In glej ga zlomka… že po nekaj klikih, se z nekom

Mezeg, 3. del

»Ti – poro?en?«»Ja,»je odgovoril z najbolj normalnim glasom na svetu. In po hipu dodal:»Je s tem kaj narobe?«»Narobe? Ne, ne. Ni? narobe. Samo…«»Samo?«»Samo… Nekam mlad se mi zdiš.«»Sedemindvajset.«»Mlajši si videti.«»Ne poznaš nikogar, ki bi se poro?il pri petindvajsetih?«»Ne vem. Pojma nimam. Nekateri pari s sploh ne poro?ijo.«»V?asih se poro?iš – zaradi drugih.«»

Moj prvi

Bil je lep son?ni dan nekaj dni pred zaklju?kom šol.

Morje

Lansko leto sem bil na Zlatnih stijenah pri Puli. Poiskal sem nekoliko samotno mesto na skalah, kjer sem se nag son?il. Pod mano je bil maj?ken zaliv s smaragdno vodo. Ko mi je bilo prevro?e, sem šel dol in plaval. S seboj sem imel veliko poletnega branja. V hladilni torbi sem imel pija?o, rad sem kadil. Približal se je lep mladeni? in me prosil za ogenj (vatru molim...). Nisem kar tako dosegel

Nedeljsko popoldne

Vše? so mi in ambiciozni moški cilj, vše? so mi hotenja in na?rti, najbolj mi je vše?, da jih uresni?ujejo, si spreminjajo svet tako, da jim služi. Da je Matej moški, ki lega z moškimi, vem po spletu okoliš?in. Ne pre?itaš ga po kretnji, govoru, drži, karakterju. V sebi ima konvencionalno moški naboj. V njem je energija vse ?as v pripravljenosti, tako kot v nabiti pištoli.V vsakdanji

Odbojka

Hodil sem na odbojko. Eno leto. Ne bom olepševal, bil sem slab, zato sem se že ob semestru odlo?il, da bom vztrajal samo do po?itnic. Da sem bil slab igralec, je imelo svojo dobro stran: med tekmami v glavnem sedel na klopi. In gledal druge, lahko zelo natan?no in doživeto. Tudi med treningi nisem imel o?i zaprtih, da ne bo pomote. Moja prozornost je bila namenjena predvsem enemu, ime mu je bilo

odlo?anje

Janki? je prijazen. Pozoren. Predan. Redno telefonira. Pošilja sporo?ilca. Slikice s poti. Z navdušenjem me vsakokrat objame, ko zapreva za seboj vrata stanovanja. Z zanosom se ljubi z menoj. Rad ga objamem, ko prideva skupaj. Verjetno je marsikomu vše?. Ima dobro službo in urejeno živi. Je neprisiljeno ljubezniv. Je za pogledati. Redno se mu?i v fitnesu, kar se mu vidi. Ni mi ?isto jasno, ali

Padec

Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,

padec 1

Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,

padec 2

Kmalu je nastopila zima z ledom in snegom. Stadion je opustel. Kaj je bilo z Jožkom, nisem vedel. Da bi šel zvonit in vprašat, mi ni prišlo na kraj pameti. Imam nekaj dostojanstva in ?asti in ni mi bilo do tega, da bi se šel izkazovat zanimanje gnoju, ki mi ni hotel niti odzdraviti. Ne glede na to se mi je globoko vsadil. Kot sem že rekel, si od njega nisem ni? obetal, a fant je nagovoril mojo

Padec 3

Prvi hip nisem razumel, za kaj gre. Ko me je potegnil za roko, me je spodneslo, da sem komaj ulovil ravnotežje. Že sva bila pri grmovju , zaš?itil sem si o?i z notranjim delom komolca proste roke, on me je vlekel in jaz sem na slepo stopal za njim. Upal sem, da se ne bom ob kaj spotaknil. Ko je Jožko obstal, sem odprl o?i. Znašel sem se na skriti strani transformatorja, kjer je proti cesti

padec 4

Listi so odšušteli, veje so se umirile in za transformatorjem sem ostal sam. Težko nebo je pritiskalo, zapihal je tisti veter, ki napoveduje, da se bo v kratkem vlilo. Jaz sem bil iz sebe, pretresen zaradi ?udne mešanice vtisov. Nisem si mislil, da bom v resnici kdaj segel Jožku v hla?e – v domišljiji sem mu jih ni?kolikokrat vlekel proti kolenu, a to je nekaj ?isto drugega. Še manj sem

padec 5

Vsi ti prvi?i… Prvi? za prvi?em. »V razpuš?eni, trudni vrsti…« Skratka: na koncu je priznal, da je bilo ?isto v redu.»Stvar kondoma,« sem mu rekel.In si mislil: »Še zdale? ne samo kondoma.«Še sem ?epel pred njim. Gledal sem, kako si je snemal gumo. ?udno si jo je snemal. Ni je odsvaljkal. Za rob je vtaknil palca, široko raztegnil in še na tri?etrt trdega vlekel ven, kot bi ga jemal iz

Perverzna biseksualna dogodivš?ina

Moja punca je že od za?etka vedela za moje biseksualne fantazije. Nikoli jih sicer nisem uresni?il z moškim, vendar je Niko to izjemno zabavalo. Rada je nadela strap-on in zahtevala od mene, da ga vzamem v usta in me nato divje poseksala z njim. Tovrstne igrice so jo vedno pripeljale do norega vrhunca, da ne govorim o mojem! No, v?eraj me je Nika klicala v službo in mi naro?ila, naj po službi

Petnjast ?ez osem

»Ostal sem doma, da bi lahko v miru naredil eno re?, ker je v službi ves ?as kraval,« sem mu razložil. Ne vem, ali je on potreboval razlago, mislim, da sem jaz ?uti dolžnost pojasnjevati. Ker to je res: ko sem pred petnajstimi leti prišel v službo, je bil ljubi mir. Zdaj vsakih deset minut ?ivkne elektronska pošta, na katero je treba takoj odgovoriti, sicer je urgenca po telefonu. Vsi neumestni

Plaža

Pomislil sem na Alija. Lokalni vodi? je. Fant v moškem telesu. Kon?al je neko srednjo šolo in sanjari, da bo šel študirat jezike in da bo odprl svojo turisti?no agencijo. Ne bo je. Nima ne vez ne denarja, da bi šel študirat v oddaljeno prestolnico. In premehak je za biznis. Da ne bo pomote: v telo je trden, ?vrstih vitkih udov, širok v ramena, stoji pokon?no, ima nek nepremakljivi ponos v sebi.

Planinska ko?a

Pozno popoldne sem v bližini planinske ko?e na soncu zaspal in se zbudil proti ve?eru. Še slabe tri ure sem rabil za sestop, zato sem pohitel (pa saj - poleti je dan dolg). Opazil sem, da so drugi planinci že pospravili in šli, da sem torej zadnji. Imam dovolj kondicije, zato sem se naglo spuš?al. Po uri hoje se je stemnilo, zapihal je veter in nekaj kapelj dežja je odnekod prineslo. Kakih sto

Plavanje

Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep

Plavanje

Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep

Po riti

Kon?no sva se dobila. Noben ni imel ?asa, ti s punco živiš v študentu, jaz pa imam družino. Ampak danes dopoldne pa je šlo. Kot je dogovorjeno, te poberem na avtobusni postaji. Res si mi vše?: lep trebuš?ek, simpati?en fant. Poznaš pot in se zapeljeva proti zapuš?enemu parkiriš?u. Ustavim in ?akam na ukaze. Sedeže potegneva naprej in se preseliva na zadnje sedeže. Ti sedeš, ja se pa uležem

poletni dan

vro? poletni dan, ura se je bližala 21 uri zve?er, v ozra?ju je bilo vse nabito s polno pozitivne energije, ko smo sedeli na moji pojstelji, se zabavali ter pili pivo, bil je prav božanski ob?utek na desni strani so sedeli štirje in na moji levi trije fantje, vsi nabiti s svojo eroti?no energijo in po?asi mi je roka zdrsela do budija po laseh in nato po vratu, mikico sem mu kar strgal s telesa in

Poslanstvo

To je bilo nujno. Nisem ve? zdržal. Fantov žebelj sem moral videti. Brez odlašanja sem mu potegnil spodnjice do kolen. Izsko?il je – beti?. Ni? posebnega po dolžini, toda tako mil, s tako nežno, tanko, bledo kožico… In divje ?rnimi, zavitimi dla?icami, ki so obraš?ale koren onéja ter polje nad njim. Jajca – tudi v tako nežni, beli vre?ici in s kratkimi dla?icami na sebi. Ko sem ga osvobajal

Prelepi angel

Vstanem iz stola...se sprehodim, kot da bi me nekaj motilo si popravim ovratnik majcke, vendar tesnoba ne izgine...ponovno se usedem. Sedim...razmisljam oz. poskusam razmisljati in v trenutku, ko ujamem misel, mimo prileti nova, zopet novejsa in tako v nedogled. Vse skupaj je zmesnjava...se premaknem na stolu vse me moti..ponovno vstanem in z neznanimi gibi poskusam priti do konca sobe, da bi

Pri?akovanje

Katja, saj ti ne more uspeti! ?eprav: mogo?e je vse. Vse. Ker ?e ti uspe, te bom… Davor bi me moral poklicati pred tremi urami. Ni me poklical. Obljubil je, ja. Ena pono?i je. Ne spi se mi še ?isto ni?. Ne zaradi popitih kav. Jasno, midva ne moreva biti ve?no skupaj. Vseeno: zdaj bi bilo prehitro. Naj še malo traja. In kaj se mala praska, kjer je nima kaj srbeti!Moj odnos z Davorjem je zgodba

Prijatelj

Bilo je proti koncu poletja med sprehodom po osamljenem gozdi?ku, po odlo?itvi da zaideva malo v naravo zve?er, ko se hlad za?ne spuš?ati nad dolino. Oba rahlo potrebna saj je v poletnih dneh težko drkati ali seksati v vro?ini.Na pol poti, ko je vro?inski val že pojenjal, so se za?eli oglašat najini potrebni lul?ki, kateri so do sedaj že napol otrdeli. Zaželela sva si malo postati in uživati v

Pvi?

Po tem ko sva si s sosedom obdelala ti?e, sva se nekaj dni posvetila svojim puncam. Ti dnevi so bli samo ljub?kanje in ni? drugega. Po enem tednu sva se spet dobila, ko je on bil sam doma. Ko sem prišel k njemu me je do?akal samo v gatah. Takoj sem vedel kaj ima v mislih. Približal sem mu se in pokleknil toda ustavil me je in rekel, da tokrat ima nekaj drugega v mislih. Pogledal sem ga in videl

Roka

Prvi?… Kateri prvi?? Prvi?ev je mnogo. Se sploh kdaj nehajo? Kdo ve, verjetno je to odvisno do radovednosti. Baje se tudi umre enkrat prvi?. Ampak tisti prvi? prvi?? Tudi ta pri meni ni bil samo eden.Eden sem mi je dogodil na avtobusu. Bil sem gimnazijec, hudo zelen gimnazijec. Moje seksualne izkušnje so bile omejena na lastnega ti?a in vsakodnevne operacije z njim. V šolo sem se vozil z

sam doma

Danes sem pa? doma in o?itno vendarle ne dovolj bolan, da ne bi zmogel malo fantaziranja, zato vam podarjam prvo gej zgodbico na tem bloggu. Upam, da vam bo vše? in da si zaželite naglas kdaj še kakšne. No? ima svojo mo?. Na študentskih izletih sploh. In prav tam sem se znašel z njim v isti postelji. Najini postelji. Zatipal sem ga poleg sebe, v tej isti postelji. Bil je urejen, poznalo se mu je,

Simon

Takrat sem delal na ministrstvu. Za umret dolgo?asno, družbeno nekoristno, a glede na koli?ino vloženega dela dobro pla?ano. V?asih si je treba v življenju odpo?iti in nabrat mo?i za kaj bolj smiselnega. Tista služba je bila naporna zaradi intrig. Toliko spletk, babje hudobije in nesmiselnih spopadov za vsako malenkost, ki postanejo razumljivi šele, ko spoznaš zakulisje, nisem doživel ne prej ne

Smetiš?ni muc

Zelo je bil crkljiv. Pravim bil, ker ga ni ve? na spregled. Dovolj dolgo ni prišel, da vem, da ga ne bo ve?. Potepel se je drugam. Gotovo se zdaj stiska h komu drugemu, drema in prede v njegovem objemu. Morda pomiva posodo, brklja po kuhinji in ga osre?uje s predano bližino. Ali pa se prav ob tej uri z njim pari, burno in glasno, kot to delajo ma?ki. Mi je kaj zameril? Naveli?ati se me skoraj ni

Strgan kondom

Navežeš stik, se meniš in zmeniš, prideš na prvi zmenek in ga ni. Deset minut. Dvajset minut. Pokli?eš. Telefon izklju?en. Klel sem kot Madžar. Takšni virtualni kljukci si zaslužijo kazen, vzgojno, ostro, da bi jo pomnil! Ja, iz islamske republike bi bilo treba uvoziti vod izurjene nravstvene policije, pa naj prevarante izsledi in jih nažge po podplatih… Še bolj sem bil jezen nase. Sam sem si bil

Stright

O živjo, kaj pa ti tuki« »Ah, kr tako sem se mal oglasil, že dolg ?asa nisem bil pr teb na obisku« »Lepo, lepo, kr naprej« Šment, njega pa res nisem pri?akoval. Pa ne, da me je spet prišel dražit. Kot da bi vedel, da me njegova prisotnost vznemirja in da bom spet potreboval tedne, da ga bom iztisnil iz svojega spomina. Dons zve?er si ga bom spet vrgel na roke. Tokrat ne bom potreboval

Travnik

Nisem se mogel usesti in ?akati. Še stati nisem mogel pri miru. V nekaj minutah sem si po nepokošeni travi uhodil potko. Med prsti sem drobil vrši?ke, ki sem jih lomil z grmovja na robu travnika. Postopal se gor in dol ter metal koš?ke razlomljenih vejic med ivanjš?ice, zlatice in tiste rozaste rožice, petelin?ke ali kar so. Še šest minut do enajste. O jutranji rosi in svežini ni bilo ve? sledu.

V kopalnici

Prizgem luc in stopim v kopalnico. Popravim brisaco, ki visi nekam cudno na obesalu in stopim pred ogledalo. Kje imam kremo, ze spet moram namazati ustnice, si recem. Ta labelo ni za nikamor, kar naprej suhe ustnice, bolj ko mazes bolj se ustne susijo. Se dobro da sm si kupil to kremico. Si namzem ustnice, jo spravim v zep in ponovno preverim, ce je obraz dobro obrit. Kot dojenckova ritka, recem

Vesela urica v no?nem lokalu

Za sabo sem imel naporen dan. Bil sem zmatran in brez energije. Za mano je bil res kur?ev naporen dan. Za povrh sega so še me kolegi klicali naj pridem z njimi žurat. Ker so že res zatežili in obljubili noro zabavo sem se odlo?il, da grem vsaj za malo pogledat. In sem šel. Po nekaj kozarcih pija?e sem spoznal, da je to ?isto navadno druženje. Sploh ni bilo zabavnega vzdušja, brez kakršne

Vizitka

Johanca« je pet minut od moje službe. Je najbližji lokal, kjer se lahko spodobno usedeš in slišiš sogovornika. Inštitutski smo v gostilni stalni gostje. Tudi jaz grem v?asih tja med malico. In pri Johanci sem ga spoznal. Nepri?akovano. Tja je prišel na novo v službo.Prvi? sem ga videl, ko se je pojavil na vratih sobe. Vstopil, obstal. Slok, vzravnan. Zbran. Šel je s pogledom po mizah,

Vojaški škornji

Stopal sem po poti pri?akovanj. Bo kaj? Ne bo ni?? Potipal sem se po hla?nih žepih. Moja sveta trojica, denarnica, klju?i in kondomi, je na svojem mestu. Kondomi za vsak primer. Da mi na bi bilo žal, ?e bi se kaj prikazalo.Kazalo ni na ni?. ?isto ni?. Kar ni ni? boljše oziroma je slabše: upokojenci. Nasmihajo se mi. Migajo. Ne razumem. Da bi šel z njimi iz so?utja? Iz usmiljenja? Mi

Zavarovalniški agent

Odpeljal se je v svojem avtomobil?ku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.Ja zavarovalniški agent. Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h

Zgoraj brez

Kaj naj to pomeni? Zakaj se ne oglasi? Obrnil sem se stran od vhodnih vrat in pogledal po uli?ici proti glavnemu trgu. Dan se je bližal koncu, po vrtovih gostinskih lokalov so se prižgale prve lu?ke. Lep, prijeten, miren poleten ve?er se je naredil po razbeljenem dnevu. To je tistih nekaj tednov, ko celo zrak v mojem zadrhti in ko se zdi vse mogo?e; ko se ve?ernega razpoloženja na ulicah dotakne

Zgoraj brez

Si bo premislil? Me bo postavil pred vrata? Je sploh kaj premišljeval ali me je samo gledal? Me je morda presojal in preudarjal, kakšna je moja posteljnouporabna vrednost? ?as je stal nepremi?no in on z njim. Ker se ni ni? zgodilo, sem za?util, da me ne bo nagnal. Niti na finejši na?in odsloviti. Premaknil se je. Po?asi. S pogledom uprtim v moje o?i. Zona mi je šla po hrbtu. Stisnilo me je.

###

Web-02: vampire_2.1.0.01
_stories_story