Gay Erotic Stories
MenOnTheNet.com
Nedeljsko popoldne
by Gobisex
V vsakdanji komunikaciji deluje hladnokrvno, ležerno, z zdravo distanco do sveta. Ni nek testosteronski fuzbaler, ki bi zaradi oteklih jajc ne zmogel postavljati stopal vzporedno in voditi pogovora z glavo in repom. V svet gleda modro. Nima o?i v barvi spomin?ic. Svetlejše so, bolj podobne svetli modrini ve?ernega neba. Njegov pogled ni begav, ni iš?o?, je osredoto?en. V njegovem pogledu sem za?util sorodnost s plinskim plamenom: je prosojno moder in žgo?; s fiksiranim pogledom zlahka ožge.
Osemindvajset jih ima. Fantov njegove starosti navadno ne ogovarjam. Leta imajo svojo logiko in kdor tega ne ugotovi, je bodisi slepec ali pa tepec. ?e pa me tak junec zaplete v pogovor, ne zbežim stran. Z Matejem sva nekajkrat poklepetala in se to in ono pogovorila. Tisto nedeljo sva se slu?ajno sre?ala na mesendžerju. Po nekaj izmenjanih stavkih o vremenu in dnevu me je vprašal, ?e grem z njim na izlet. Dve, tri urice po gri?ih na robu mesta. Rad bi se prezra?il, sprehodil psa in ravno nima nobenega za družbo. Priznam, za hip se ostal brez sape; v naslednjem hipu pristal. Ne, ker bi karkoli pri?akoval, ?isto tako, iz radovednosti, ker me zanima, kako živijo drugi ljudje.
?ez pol ure sva se dobila pri ko?i, do koder pripelje cesta. Stal je pri avtomobilu z odprtim prtljažnikom in skušal spraviti v red palice za hojo. Pozdravil me je in predstavil Raguzo, dalmatinko, ki je razkora?eno stala ob njem, prijazno gledala in mahala z repom; je že videla mlajše dneve.
»Na!« in mi je v roke potisnil povodec, ki ga je dotlej tiš?al med koleni. »Jo boš ti vodil.«
Zdelo se mi je zabavno. Nisem navajen, da zame odlo?ajo drugi. In to še tako, brez vprašanja. Matej si je polglasno sikali v brado in vrtel patent na palici. Pa sem mu vrnil povodec, vzel palice in mu jih palice v red. Pravnik je, od takega noben ne pri?akuje, da se bo spoznal še ne mehaniko. Razložil mi je, da si je pozimi potrgal križne vezi in da mora še nekaj ?asa paziti na kolena. Ker je imel polne roke, sem moral psico le vodil jaz.
Klepet je stekel brez zadrege, sproš?eno. Kar nekaj dela sem imel z Raguzo, ki je motovilila sem in tja in markirala kot pes. Pogovarjala sva se o njegovi službi, o prejšnjih službah, o šefih. Vsake toliko sva se sre?ala z o?mi. Plinski plamen… Kakor me je son?en poletni dan grel od zunaj, me je ta plamen požagal od znotraj. Pred soncem so naju varovale drevesne krošnje, njegov pogled me je zadeval neposredno.
Potem je nastopila tišina. Ki ni trajal dva koraka in ne dvajset korakov. Bila je tista tišina. Nastopil je ?as z osebne zadeve. Bedaka bi naredil iz sebe, ?e bi takrat za?el drug pogovor. Tišino je prekinil z vprašanjem, kako vozim z moškimi. In je stekel pogovor o življenju. Presene?alo me je, kako sva bila drug pred drugim brez zadrege.
Malo sva tudi debatirala. Ne skriva se za lepore?jem. Fant ima stališ?a. Ne boji se soditi. Razumen je – ima razum. Razum… Um je od umeti, znati. Razum je drugo. Razum je razum, zmožnost lo?evanja, pobiranja z vrha. Sorodno posnemanju smetane raz mleko je pobirati bistvo raz um, z uma. Zmožnost povzemanje, zmožnost lo?evanja pomembnega od celote – to je moška lastnost, ki mi je vše?. Redka lastnost. In vše? mi je drznost, zastopati stališ?a. Med ljudmi, s katerimi imam opravka, je to še redkejša lastnost. V marsi?em sem se z Matejem strinjal, v marsi?em ne. Nisem zapenjal, pustil sem govoriti njemu. Kaj bi mu solil pamet? Razumemo itak šele, ko jih sami dobimo po bu?i, ?e se sploh znajdemo v takšni situaciji.
Ker me je on o marsi?em izprašal, sem imel prosto pot tudi jaz. Vprašal sem ga: »Si zdaj v vezi?« »Kje! Že nekaj ?asa ne.« »Ja nemogo?e, da bi bil?« »Ne bi zdaj o tem.« Nato je in dodal: »Nisem za kompromise. Ko za?utim, da se ljubezen ohlaja, da to ni ve? to, grem.« Nadaljeval sem jaz: »Ne boš rekel, da živiš brez seksa.« »Ne, tega nisem rekel. Seksdejti padejo, ?e je kaj uporabnega.« »In? Ni med uporabnim ni? uporabnejšega?« »Mah, sami dvajsetletniki se lepijo name. Kaj ?em z njimi? Samo vrtec lahko odprem.«
Mislil sem si, da se vseeno pomudi z njimi, preden jih pošlje nazaj k mami. Jasno, da sem držal kljun. Njegov pogled na svet je njegova stvar. Ne, Matej ni star dvajset. Star je osem in dvajset. Med eno in drugo starostjo je razlika. Tak ni ve? premlad. Tak je nepopravljivo… najboljši. Veter ima v hrbtu. Svet je njegov. ?as zanj nima smeri. Ve in ho?e. Upravlja. Ni ?ez trideset, ko slej ko prej vsak dobi v ?elo žebelj. Žebelj pribitosti, ujetosti, rutine. Iz mojih misli me je zdramil z vprašanjem:
»Kakšni moški so tebi vše??«
Ozrl sem se, da bi ga pogledal v o?i. Res me je zanimalo, kako me ob tem gleda. Gledal me je pa tako, da bi se jaz v tistem trenutku sparil z njim. Nekaj filmskega je bilo v tem pogovarjanju. Bilo je kot akcijsko streljanje: kdo bo koga prej do blizu bolj naravnost in v polno. Pa?, povedal sem mu to in povedal sem mu ono. Ko sem mu še rekel, da so mi moški z nekaj pleše, sem jaz pogledal njega. Malo postrani se je držal in se režal: »To resno misliš?« »Ja, resno.«
Resno sem – mislil resno. Pleša je moška zadeva. ?e jo moški zna nositi. Matej je iz tega razloga po glavi pobrit; tisti da je bil kratko, petmilimetrsko š?etinast. Š?etine las so na njem za odtenek temnejše o š?etin brade. Težko opisljive barve. Rjave, ki vle?ejo hkrati na blod in na kafetasto. Zaradi gole glave njegov videz zaznamujejo o?ala. Tanek, tehni?en kovinski okvir in vanj kot malo narobe vstavljena ozko rezana stekla; grd in lep hkrati. Matej je ob obojem še – intrigantno – seksi. Zaklju?il sem s protivprašanjem: »Kaj je zate pomembno pri tipu?« »Da ima vsaj osemnajst centimetrski kurac. Da je – nekaj. Osemnajst je v redu, dvajset še boljše.«
Pes! Cenim takšno direktnost, res jo cenim. Pri seksu smo plen svojih strasti, predstav, obsedenost. Kdor si jih ne prizna, slepi samega sebe. Graditi gradove romanc mimo temeljev nagona je – graditi brez temelja, vlagati v podrtijo. Nekateri takih stvari sami sebi ne priznajo, ve?ina jih ne bi živ dan in pred živim ?lovekom izrekla na glas.
»Madona… Niso takšne dolžine – naporne?« Režal se je. »Jaz sem imel opravka z devetnajst centimetrskim. In je bilo – hm…« »Si moral dihat, a?« »Ja. Sem moral dihat.« Fant ve… »Bilo je naporno in bilo je … nekaj posebnega. A si ti specializiran na to, da te porivajo?« »Specializiran? He, he… Kdo je to rekel? Jaz sem specializiran na: fafanje.«
Nato je butnil: »Koliko imaš ti dolgega?« In sem mu povedal, da toliko, in da ?e malo bolj ambiciozno merim, pa? toliko.
Gledal me je. Na njegovem obrazu sem bral odsotnost vsake zadrege; nekaj je bilo radovednosti, kako se bom obnesel v komunikaciji, nekaj užitka nad direktnostjo in provociranjem. Imel sem trdega. Zelo imel. Že zadnjih nekaj minut me je zajemala notranja vro?ina, od moje volje neodvisno; kot bi se moja planet spuš?ala vsemirska ladja iz druge galaksije, nekje od zgoraj, s polnim plinom ogrevala atmosfero in tla, proti katerim se prav po?asi, lebde?e, približevala.
Nadaljevanje ga je bilo vredno: »Danes ne moreš nobenemu verjeti na besedo.« »So taki ?asi, a?« »Tipi vse sorte pisarijo. Zadnji? mi je en govoril, da ima ne vem kakih dvajset centimetrov. Ko je prišel, ne vem ?e je bilo petnajst in pol.« »Drugi? zahtevaj slikico, na kateri je ob ti?u ravnilo.« »Treba videt na lastne o?i.«
Ah, te o?i v sinjini plinskega plamena! Nisem si upal odpreti zadrge in vre?i na plano svojega mesa. V presojo. Sploh ni takšno, da bi se bližalo njegovim rekordom. Pa vseeno… Predvsem mi ni bilo jasno, do kakšne mere me provocira. Lahko bi me, le zakaj ne. Fant zna šteti ve? kot do tri. Povabilo je bilo njegovo, a za osla mu nisem hotel biti.
»So centimetri vse, kar pri?akuješ od moškega?« »Itak, da ne. Ho?em, da je moški. Dec. Da se vede strejt, absolutno strejt.« In nekaj ?isto smiselnih zadev je še dodal. Do neke mere sem sodil v njegove okvire. Samo do neke mere, jasno. Vro?e mi je bilo. V zraku je visel eroti?ni lepek, židek, vseprisoten, me zalival in se me oprijemal, mi lezel v vse pore in kot gosta smetana drsel po moji polti; skozenj sem kot skozi supreprevodnik ?util njega, njegovo telo in njegov moški potencial. Kaj naj zdaj, naj dam pobudo? Vedel sem samo, da ne smem slu?ajno blekniti kakšne puhlice. Prehitel me je: »Kaj kaj po?neš na prvem seksdejtu?« Jojme! Kaj bi slepomišil: »?e si nisva po okusu, ni?. Za dober seks je potreben obojestranski interes. Obdelovat nekoga kot otep slame? Hvala! A ?e je to tisto, ?e se med menoj in njim vzpostavi napetost,« nadaljevanje je bilo politi?no, »pade vsaj faf. Gotovo.«
Nekaj sekund tišine. ?e bi bil mojih let, ne bi ve? hodila po poti. Listje je pod ?evlji šumelo kot v kakšnem slovenskem filmu, hudo, prehudo na glas. Pa vro?i lepek v soparnem zraku… Svojstveno razkošje je bilo v njem. In zavedanje, da je ta dobrina, kot vsak luksuz, minljiva. Da to železo v ognju zares zažari samo enkrat. In da se ga v tistem hipu, ko se za?ne ohlajati, ne da ve? ogreti; oziroma je ogrevanje samo še pogrevanje, ponavljanje na silo, tiš?anje v nadomestek, ker je prvi, prvinski ?ar izgubljen. Fanté, daj kakšnem konkreten signal, da ne bom izpadel kot kmetavz, ki ne ve, kje mu je mesto! To ni dvajsetletnik, ki gre z odraslim moškim zato, da ga ta gnete in po svoji želji modelira kot plastelin. Ne, Matej ni iz takšnega testa, da bi se pustil pleniti kot deklica, ki zaradi dramskih u?inkov igra neodlo?enost. Imel me je oblasti, ki mu jo je dajala razlika v letih. Igral se je z mojo ne?imrnostjo, ki se ni hotela osmešiti. Dobro jo je igral! Pácal me je v njej kot divja?ino v kvaši.
Ustavil se je. Snel je nahrbtnik. »Raguza, sem!«
Iz nahrbtnika je potegnil plastenko z vodo in dal dalmatinki, ki je s pristopala k njemu, piti. Zlival je psici vodo naravnost v gobec, ta je zadovoljno hlastala za teko?ino in jo prestregala, goltala, požirala. ?epe?i moški, zaradi katerega sem otrdel, z glavo na višini mojega razkoraka… Samo dva metra od mene. Velika plastenka v njegovih rokah, iz katere se je ritmi?no izlivalo… Izlivala –teko?ina, ki je osnova življenja…
Scena me je spravljala ob pamet. Po jajcih so mi šli mravljinci. ?e zdaj ni? ne ukrenem, ne bom nikoli ni? naredil! Odlo?il sem se, da mu ne bom umaknil s poti, da mu bom s telesom zaprl pot, ko bo prišel do mene.
Prehitel me je v potezi. »Malo bo za po?akat, moram lulat.«
Šel je par korakov nazaj, se obrnjen od mene stran razkora?il . Curek je bil tanek in prekinjen. Hvala ti, Matej, za gesto. Premaknil sem se in šel s po?asnimi koraki proti njemu. Pri?akal me je s pogledom – spet postrani in reže se. V rokah je držal do dveh tretjin nabrekel ud in iztiskal zanje kaplje. Bil je mesnat, kožica potegnjena nazaj. »Daj, obrni se no malo bolj k meni…«
Se je. Po?epnil sem pred njega in si ogledal mesnino. Lepa, ?ista, zdrava koža. Lep svilnat glavi?. Lepe, blontno rjave, v polžke zavite, od sopare in potu zlepljene dla?ice pri korenu. Ud je v moji dlani in pred mojimi o?mi rasel. Ah, meso, meso, meso…. Dovolj je bilo gledanja. »Jaaa…« je iskreno zahreš?al.
Tajal sem se v užitku. Presneto meso! Presneta mesnata izvedba! ?util sem, kako v moji obdelavi in v mojih ustih dobiva kon?ne razsežnosti. Se bom kdaj takšnih delikates preobjedel? Da od drugih ho?e nekaj, kar ima sam, sem se zavedel, ko sem ga pospravil do kraja vase. Sladek napor in slajši užitek. S prsti za ušesi mi je sugeriral ritem.
Potem sem se osvestil, da onegaviva sredi poti. Res, da nisva prej poldrugo uro nikogar sre?ala, toda pot je javna, sezona gobarska. Ob tej streznitvi se mi je ud v hla?ah sesedel sam vase. »Matej, umakniva se s poti.«
Ni bil navdušen, sploh ne. A mu je bilo o?itno vredno nadaljevati, da je popustil in stopil za nekaj prosojnih mladih smre?ic ob poti. Saj nisva bila zares skrita, toda vsaj sredi poti nisva bila razstavljena.
Povzel sem, ker sem prekinil. Kmalu sem ugotovil, da mu gredo najbolj do živega grlene operacije. To je bilo slišati in ?utiti po odzivu kur?eve substance in telesa kot celote. ?as je bil, da sem se izmotal iz hla? in poprijel za svoje orodje. Ko je bila moja prva lakota po moškem mesu nasitena, se sem spravil na jajca. V primerjavi ti?em noben presežek, toda kakšna osvežitev, imeti enkrat opravka z neobritimi jajci! Dlake na njih so bile dolge kot nad ti?em, kak centimeter. Moški je kultiviran, a pristna roba, ki se ne prilikuje slepo mejnstrimskemu standardu. Moje meso me je že žgalo, ?as je bil, da se jaz prepustim njemu.
Kar je prej rekel, to je bilo res. Fafal je izvrstno: zbrano, strastno, odlo?no. Ko se je na moj kurec nasadil do konca, sem ga prijel za zatilje in porival v skrivnostno, žgo?o globino. Doživetje je bilo izjemno. Nekaj zaradi kur?evega užitka, nekaj pa zato, ker sem ga držal, za – táko zatilje. So fantje, ki takrat, ko postanejo moški, dobijo bikovsko zatije. Obstaja vrsta vratnega sala -ki ga itak ni veliko-, ki ni odvisna od telesne zamaš?enosti. Odvisna je – od izraženosti spola. Pojma nimam, kako drugi to vidijo, toda jaz to opazim in to me vzburja podobno kot z dvignjeno glavo nošena pleša.
?e bi mogel, bi ga, držé za zatilje in vrat, do onemoglosti nabijal v glavo, ki jo je nagnil nekoliko nazaj. Seveda je potreboval premore, da se je lahko nadihal, a ?asi, ko je vmes držal, so bili dolgi. Bolj do konca v njem ne bi mogel biti. Poleg š?etin lasiš?a, ki sem jih ?util na prstih in dlaneh, in že omenjenega presežka moškega vratu, je šlo še za kakovost dražljaja. Porivanje v grlo je porivanje v polno, pri katerem se množina užitka z vsakim dodatnim vrinjenim milimetrom po celi dolžini uda stopnjuje. Primerljivo je z ženskim spolovilom in bistveno polnejše od analij, ki so, po doseženi atrakciji prodora drugemu pod kožo, pravzaprav porivanje v prazno.
Potem me je Matej nagnal ven in si ogledoval tisto, kar je imel v sebi. Lasten kurec mi je bil tuj, svetil se je kot polakiran, se razkošno bleš?al, od njega sta se odtrgali dve beli sragi spenjene sline, poviseli, pobingljali ter padli na listje. S pestjo okoli mojega mesa je po gladko podmazanem udu zdrsel do dimelj in skrajno v jajca, da se je moje orodje izpostavilo v skrajni velikosti. Konji?em in osli?em nisem tekmec, pa vendar ga je fant gledal z zanimanjem. Nato ga je za?el drgniti. Kurec je bil videti kot bodalo, ki ga vajena roka drži in drgne v pesti tako spretno, da se nikoli ne nabode ne njegovo konico. Drgnil mi ga je nasilniško, z ihto, z oblastiželjnim zadovoljstvom.
Izmaknil sem se mu in se spet jaz posvetil njemu. O tem sem mu z roko obdeloval moda in iskal na njih kakšno ob?utljivejšo to?ko. Nato sem odpotoval pod modro majico, ki jo je do konca obdržal na sebi. Dlake se z osramja nadaljevale v enaki širini in kakovosti do prsi. Luksuz! Tam sem s prsti zaril po njih in poiskal bradavico, najprej na desni, nato na levi, gnetel eno, nato drugo. On mi je vrnil tako, da je se je nekoliko pripognil in poiskal moje. Po tem, kako se jih je lotil, sem ugotovil, da zahteva ostrejši, odlo?nejši prijem. Mojo zmožnost ?utenja je zaposlil v celoti. Želel sem si poprsje ogledati, pa nekako nisem prišel do tega. ?e se še sre?ava – naj ostane en vir opoja neodkrit do takrat.
Spet sva stala iz o?i v o?i. Se merila s pogledi. Se strastno, a na naglo poljubljala, kot bi se s poljubi klofutala. Vše? mi je bil v celosti. Vše? mi je bil v pristnosti. Z zažigalnim bledo modrim pogledom, z obrito bu?o, s š?etinami na široki bradi, ki sem jo v nekem trenutku popadel in samostojno fafal. Bil je ostvarjeni, utelešeni moški princip. Vše? mi je bil s telesom, ki ni bilo na silo modulirano v neki kvihtarni. Umetna govedina zame nima teže. Copy-paste forma je uni?ujo?e zgovorna takrat, ko se po petih besedah pokaže, da je edina vsebina; pri?a o podredljivosti; pri?a o uspešnosti zaslužkarske mašinerije, ki ljudi po službi pacifizira z neskon?nim ponavljanjem enega in istega – bebastega; ki slavi »trdo delo« – vemo, ?igavo geslo je to.
Potem se je Matej proti meni obrnil s hrbtom. Dvignil sem mu majo, se z brado zaril ob hrbtenico in oral pot do ritnic. Oprl se je na kolena in se nagnil naprej. Razprl sem jih in si ogledal njegov skrivni vhod. V potu se je svetil. Bil je mesno vijoli?aste barve, zgledno lep, pravilen. Rahlo sem ?ezenj zdrsnil s palcem in kazalcem. Nato sem se z brado spet prislonil na njegovo trtico, stisnil ritnici, zdrsnil do razkoraka, spustil ritnici in se navzgor napotil z iztegnjenim jezikom. Lizal, lizal, lizal… S celo širino jezika užival v gladki, slastno tanki koži in njegovem odzivanju. In s prsti užival, zarit v mišice njegove riti; v bokih ni ozek, rit ima široko, a mesnato, brezmaš?obno.
Vstal sem in po naslinjenem jarku s kurcem nekolikokrat potegnil gor in dol. »Ja, draži me, tako me draži!«
Kakšna past za neobvladanega! Na mehki to?i bi samo pritisnil in se znašel v njegovem preddverju in nato drobovju. ?e bi bil jaz njegov fant, bi ga hotel samo zase in bi se hotel zariti vanj takole, z golo kožo v njegovo živo, jarko notranjost… Hotel bi ga zapljuvati, si ga simboli?no prilastiti, mu vtisniti lastniški pe?at z lastnim pe?atnim voskom… Misli zblojene, kam vas nosi? Past za strast, zrelostni preizkus za razum. ?e že ne zelo, sam vsaj malo pameten.
Runda odlo?nih poljubov. Še enkrat sva se posvetila drug drugemu. In ?as je bil zrel, da se pripeljeva do konca. Želel je, da mu pridem po ritnicah. Z jezikom sem zopet drsel po ritnem obro?ku, pa sem že moral vstati in odložiti nazadržljivo. Po ritnici eni. Po ritnici drugi. V mislih sem seveda bil eno ped globlje…
Ko je on pilotiral svoje ?ute v višino, sem mu z vsako roko drsel po eni ?vrsti ritnici, spolzko gladki od potu in mojega izlo?ka. V spiralah truda se je mukoma dvigoval in nato v kr?ih strmoglavil. Nazaj v gozd, nazaj za smre?ice ob poti, ki jih še nekaj trenutkov prej nisva videla na jaz ne on. Spet se so se oglasili redki pri?i v popoldanskem gozdu, v krošnjah je zasijalo slepe?e sonce, spet je zadišalo po smre?ju in listju, psica je ležala na mahovju, z glavo in telesom obrnjena stran.
Z brisa?o, ki jo je prej uporabljal za brisanje potu s ?ela in glave, sva si pospravila spermo s teles. Se oblekla. Nadaljevala pot proti avtomobilom. Bilo je vro?e. Bilo je soparno. Po kratkotrajni mol?e?nosti sva nadaljevala pogovor, malo smiseln, malo vljudnosten. Nisva vdela najkrajše poti, pa ni? za to.
Doma sem se stuširal – presneto, še vedno sem imel na kolenih koš?ke suhega listja. Zlil vase liter hladne pija?e in legel na zofo. Omamljen od seksa, a že toliko pri sebi, da so mi misli spet zakrožile po orbitah razuma. Nesporno, Matej je primerek, ki mi seže do živega. Kaj sicer vem o njem? Komaj kaj ve? kot ni?. Vseeno sem takoj zagrizel v vabo, ki mo jo je vrgel. Kako sem hiter. Lahek? Lahkoveren? Poceni? Neodgovoren? Na eni to?ki sva si podobna – pustiva se voditi impulzu. Zakaj? Prezir do družbene norme? Sumni?avost do zdravega razuma? Ta pri tem, koliko mi je kdo vše?, res nima ?esa iskati. Kaj pa smisel? Ah, kakšen nesodoben pojem! Spada to med ?iste iluzije ali v znanstveno fantastiko? Morda se bova še kdaj kresnila, morda nikoli. Med nama so svetovi, ne morem pri?akovati, da bi iz tega izcimilo karkoli resnejšega. Sploh pa – ne smem pozabiti – fant ho?e orjake, to so njegovi klini za plezanje proti vrhovom užitka.
Kaj ho?em jaz? O, ja, preprosto bi bilo živet brez seksa. Zakaj bi se s tem sploh trapil? Preživa je v meni ka?a… tista, ki se ji druga?e re?e (oprosti, pesnik) fuka želja… Uni?evalka iluzij in prinašalka spoznanj. Tvoje resnice o krute in strupene, a vendar laziš kvišku po zdravniških in farmacevtskih palicah. Povezuješ svetove, hlad z razbeljenostjo, spoznaš se ne rove in jame, na komaj komu dostopna skrivališ?a in zato?iš?a pod kamenjem, na katerega me?eta sence sonce in mesec. Neposreden dostop imaš do zakopanih zakladnic, s katerih so nakopi?eno drago kamenje in biseri. Ki jih ni?e ne potrebuje, a s sijajem jemljejo dih. Ka?a, kaj ?e bi se mi pustila malo, malo bolj udoma?iti? Biksen
###
Popular Blogs From MenOnTheNet.com
70 Gay Erotic Stories from Gobisex
Štopar
.....Sedim v službi, v svoji pisarni,katera ima steklene stene,tako da ima ?udovid pogled na sodelavce, obiskovalce,mimohode?e,....Sodelvaci,obiskovalci,kateri se zavedajo,da jih lahko vidim(oni me seveda NE),se obra?ajo k moji pisarni in mi pozdravljajo z nasmehom, med njimi je kr neki dobrih mrh,ki so seveda vredne svojega ogleda, greha,...ampak kako jim nja povem, da me ne zanimajo kaj preve?,
Bilo me je strah
Gledal me je dolgo, neposredno v o?i in ni odmaknil pogleda. Kakor, da bi vedel, da se po?utim malce nelagodno. V glavi mi je vrelo od razmišljanja, ali mogo?e ?loveka poznam. Je to moja stranka v službi? Gotovo bi se ga spomnil. Me je videl po televiziji, v ?asopisu? Mrzli?no sem iskal ustrezno rešitev, on pa je kar stal na drugi strani ceste in gledal proti meni, ko sem na prostrani terasi
Burš
Odrasla leta prinesejo s seboj telefonske številke. Takšne, ki jih zavrtiš in ti on ali ona drugi strani ne re?eta ne. Sošolci, nekdanji sodelavci in znanci plezajo na položaje. Koristno je poznati ljudi. Vendar socialne mreže ne delujejo same od sebe, vanje je treba vsaj malo vlagati. Recimo tako, da sprejmeš vabilo na piknik kolegov iz bivše službe. To je bil zdaj vir moje slabe volje. Že
Darovalec
Po študijskem programu sem moral opraviti prakso. Izbral sem podjetje na Štajerskem – ?e se da, izberem težjo pot, to se mi je vedno obrestovalo. Bil sem na tesnem z denarjem, štel sem tolarje in se zato vozil z avtobusom. V nedeljo popoldan tja, v petek popoldan nazaj. Sobo mi je priskrbela firma, v kateri sem delal. Podobno kot študij je bila tudi praksa vaja iz vztrajnosti in trpežnosti.
Dejan & Andrej
Z Andrejem sva se spoznala na enem izmed gay portalov, ko je on odgovoril na moj oglas. Že ob prebiranju njegovega sporo?ila sem zaslutil, da je Andrej resen. Sporo?ilu je priložil še svojo fotografijo, seksi fotografijo. Bil je to?no moj tip moškega. Starejši, imel je namre? to?no 50 let (jaz 35), ni bil presuh, niti debel. Visok, imel je malo bradice, druga?e po telesu bolj neporaš?en, tudi
Divji zur
S frendi smo bili na gay žurki. Vzdušje je bilo super, dobra muska, veliko hudih tipov. Ogromno smo plesali in tudi kaj spili. Prijelo me je lulat, zato sem šel na WC. Stopil sem do pisoarja, kjer je že stal en mlad ?efur?ek. Odpel sem kavbojke, dal ven mojega ti?ka in za?el scat. Pogledal sem k sosedu in videl kako iz obrezanega kurca te?e curek urina. O?itno je imel ?efur?ek poln mehur, ker je
doggy stayl
Na postelji je ?epel na vseh štirih. Vzburjen do konca. Že ob misli, da je za njim stal Samo, moški z definirano postavo, mu je kurac štrlel po konci in se mu drgnil ob njegove radiator?ke. Samo ga je gledal in razmišljal, kako naj se loti tega mladca. Naslonil se je na rob postelje. Samo je za?util njegovo bližino in nagonsko trznil. Samo ga je rahlo pobožal, se sklonil k njegovim ritnicam in
Drkalnik
En moj kolega zna šivat. ?eprav naj bi znal šivat že njegov o?e pa stari o?e, se je men kljub temu to vedno zdelo tako babje opravilo. Tako sem mu nosil šivat razne zadeve: strgane hla?e, najljubše srajce in seveda »lucky shorts«, kadar sem nosil te svoj sre?ne gate sem vedno lahko ra?unal na kako bejbo, da mi je olajšala napetost v hla?ah. Tako sem nekega dne prišel k njemu, kar tako. Kot
Dvajset
Nekoliko je pomajal z glavo in ni premaknil o?i z mene.»Kje si hodil pred dvajsetimi leti?«Jaz sem gledal njega, ki se ga ne morem do konca nagledati. Ki ga ne morem zares zapopasti. Ki mi ostaja uganka.»Pred dvajsetimi leti? Joj, pred dvajsetimi leti… Takrat sem gorel v ognju svoje vélike ljubezni, ljubezni mojega življenja. ?e bi se takrat spotaknil ?ez tebe, te ne bi niti opazil.«S
Dvoj?ka
Sprehajam se po parku, narava se prebuja v vsem sijaju, sonce sije, toplo mi je. Med potjo se usedem na enem izmed nešteto števil klopi na parku. Med posedanjem sem si ogledoval po parku sem opazil, da na sprehajalni poti hodi zelo postaven mladeni?, v sebi sem si želel, da bi on usedel na moji klopci, glej ga zlomka, usedel se je ravno na moji klopi. Obnašam se, da ga ne opazujem, s koti?kom
E-policaj
Imeli smo ministra, ki si je zamislil e-upravo. Malo mi je mar zanjo. Baje se e-uprava trudi, da bi bila prijazna do državljanov. Olajšala naj bi življenje, prihranila poti, omogo?ila, da ne izgubljamo ?asa. Na moje življenje nima vpliva, tudi ?e bi e-uprave nikoli ne bilo. Fu?ka se mi zanjo!Jaz sam sem si zamislil policaja. Spoznal sem ga na netu in si ga zdaunloudal. To je moj e-policaj.
Ekspres
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Ekspres
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Erekcije v savni
Pozvonil je. Vedno kadar je pozvonil na tak zvonec mu je bilo za trenutek neuogdno. Ni ga mu?ila slaba vest, morda bolj slab ob?utek pri?akovanja in neznanega za vrati. Zaslišal se je kratek bzzz in potegnil je modra vrata k sebi. Po dveh korakih je že bil pred okencem za katerim se je prešerno smejal ne preve? privla?en pobrit bondinec. Dober dan, ga je veselo pozdravil z glasom, ki je bil prej
Fantazija
V popoldanskem soncu si ležal na malem travnatem koš?ku blizu plaže. Obrnjen si bil v drugo stran, zato me nisi videl kako sem prišel in blizu tebe odložil brisa?o. Vendar si kmalu za?util moj pogled in se obrnil k meni. »Mo?no sonce danes, kaj ne?«, si me vprašal. Bil sem presene?en da si me ogovoril. Še preden sem mogel odgovoriti, si me že vprašal: »Ob?utljiv sem na sonce, vendar ne morem sam
Gel
Štirje elementi? Skozi o?i današnje znanosti dokaj absurden domislek. A je nekaj na njih. Zemlja, ki jo tla?im, mi s mol?e šepe?e, naj dobro premislim, kako bom do takrat živel, ko se me bo polastila. Ogenj, zrak in voda niso groze?i, nagovarjajo me druga?e. Gore?i ogenj in teko?a voda me privla?ita sama po sebi, zrak me prevzame v obliki vetra, ki se zaganja v poletne krošnje. Kadarkoli se v
Gospejin sin
To je bil en tistih brutalnih ekspresnih orgazmov, ki ?loveka skoraj pokon?ajo. Hkrati z živalsko ejakulacijo sem mi je ulilo iz nosa. Slika sem je meglila, ker se mi je v o?eh je nabrala teko?ina. Ne, to niso bile solze, ki bi jih porodilo neko ?ustvo, šlo je za ekscesno izlo?anje teko?in skozi vse žleze in pore, kar se mi v?asih zgodi pri takem viharnem doživetju. V prsih mi je razbijalo srce
GSM drk
Nikoli prej nisem drkal preko telefona. Ampak nekje sem prebral, da je lahko tole tudi zanimivo in sem sklenil, da bom poskusil. In ker je na teletekstu komercialnih televizij baje najve? obiska, sem tudi sam dal oglas. Glasil se je:
Hribi
Že od jutra sem brezskrbno sledil markacijam po zasavskih hribih in puš?al mislim, da so prihajale in odhajale iz moje zavesti. Dolgi sobotni in nedeljski izleti so bili moja rehabilitacija. Po tednu zahtevnega osemurnega ali deseturnega dela sem bil povožen. Ubijal me je ob?utek, da s tem, ko sem za?el hoditi v službo, postajam tuja last. Kaj ostane od življenja, ?e je vsa svoboda omejena na tri
Inavguracija
Kadar mesto trpi za ob?utkom majhnosti, kadar resni?no trpi, iz dveh fakultet in pol naredi univerzo. Ko potem ob edini cesti v kraj z veliki ?rkami piše »univerzitetno mesto«, se to da prebrati na samo en na?in: »Dobrodošli v provinci!«. Lepo je na deželi. Zdaj se redno vozim v tak kraj, v katerem so pred letom dni ustanovili novo Univerzo. O nivoju te ustanove cenite po meni, ki tam pou?ujem.
Izguba
Njegove ustnice so ob prvih dotikih neodzivne. Hitro se je omeh?al in za?el vra?ati poljube. Držal sem ga za nadlakti, on mene za rebra. Roke so mirovale, delovale so samo ustnice, jezik in o?i. In dogajalo se je dovolj, ve? kot dovolj. ?ar prvega sre?anja! Vsak dotik ustnic je bil nabit s strastjo kot z elektriko – toliko, da ni prasketalo okoli naju. Vsak poteg z jezikom – lepljiv od slasti.
Izkušnja
Ko sem dopolnil osemnajst let, je moj ti? presegel 22 cm v erekciji. Vsako no? sem si ga metal na roko, da je postajal vse trši in daljši. Vlekel sem ga, stiskal, ožemal in ko mi je za?elo prihajati, sem se odkril in si predstavljal, da bo moja sperma treš?ila v strop. Kako super je bilo! Spominjam se, kako sem si želel, da bi se lahko polizal po glavici. Predstavljal sem si, kako ga fafam, kako
Izkušnje izkušenega fanta
»Lu?i?«»Svetijo …«»Kamera?«»Te?e …«»In akcija …«To so zadnje besede pred za?etkom moje prve vloge. Igranje v eroti?nem filmu. Po?util sem se ujetega v sceni, v katero svetijo lu?i in režije v ozadju prakti?no ne vidiš. Vsaka tvoja poteza je v središ?u pozornosti. Za?etnik se hitro izgubi v prizoriš?u dogajanja, ?eprav je to le velika postelja z žametnimi bež prevlekami in s perjem
JLA mladi fantje
Tiste dni smo hodili v vojsko mladi, takoj po srednji šoli. Jasno, naša jajca so bila polna ves ?as in marsikdo, ki ima sicer rad punce, je rad videl, da mu ga je kdo potegnil ali pa je nategnil kako mlado ozko rit. Sam izkušenj s fanti do vojske nisem imel. No, enkrat sva s sosedom drkala skupaj, ampak gledala sva staro švedsko hetero porno revijo. In tako sem nekega lepega pomladnega dne
Kabinet
Moje honorarno predavateljstvo ima tudi sen?ne strani. Ena takšnih je, da moram v prazno ?akati študente na govorilnih urah. Med letom ne pride nih?e, res nih?e. Zdaj, ko jih je pol padlo na prvem izpitnem roku, kapljajo z vprašanji, ki bi jih bili morali postavljati pri vajah. Sodobni študentje pa?, ki najprej pridejo na turisti?ni ogled izpitnih pol in šele potem odprejo zvezek z zapiski
Ken
Imam moža! Zabavno. Moj Ken mi je na za?etku najinega druženja povedal, da se ho?e poro?iti. Pred dvema tednoma je to izpeljal. Jasno, da se ni poro?il z menoj. Poro?il se je z dekletom iz svojega kraja. Ken je v resnici Kenan. Iz Bosne je. V njegovem kraju ne pride v poštev, da bi imel moški karkoli z moškim. Mestece je majhno, tega tam ni, tako pravi. ?e bi se spozabil, bi nehal obstajati. Ne
Konec eroti?ne zgodbe
»To bomo še videli,« sem si rekel s mislih. Pred njim sem se delal, da sem pripombo preslišal. Pletel sem se z njegovim jezikom. Imel je resni?no dolg, ?utno gibek, nadarjen jezik. To se tako redko sre?a… Ne, da bi njegovo zamisel apriori zavra?al, a ta samozaverovanost se mi je zdela malo za malo. Malo mi je bila tudi vše?. Ampak ?util sem nenavadno željo, da bi se jaz zavrtal v njega, med
Kostanjev med
Predstojnik me je poklical v pisarno in mi povedal, da je nalogo zaupal meni. To pomeni, da mi jo je naložil. Ker se zanese, da take re?i naredim solidno in do roka. Ni? nisem bil vesel. In koliko vožnje! Tega absolutno ne maram. Poskusil sem se izgovoriti, da bi tako delo bolje opravil kak geodet. In je šef rekel, da sploh ni problem in da dobim geodeta, ki mi bo pomagal. Smola, izogibalnega
Kot v romaci
Tedni so minili, kar je bil zadnji? v moji postelji. Ko se pono?i zbudim, v razgreti blazini še vedno ?utim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v ?repinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim
life
Bila je zima. decembrski ?as, mi vedno vzbudi posebne spomine na otroštvo. Novoletna smre?ica, izbrano okrašena. V kuhinji mama pripravlja boži?no ve?erjo, samo da smo vsi skupaj in se imamo lepo. Ljubil sem praznike. Takrat. Ko mi je bilo res noro dolg?as na Planini, kjer živim, sem se odlo?il da grem na splet in tam poiš?em svojo sorodno dušo. In glej ga zlomka… že po nekaj klikih, se z nekom
Mezeg, 3. del
»Ti – poro?en?«»Ja,»je odgovoril z najbolj normalnim glasom na svetu. In po hipu dodal:»Je s tem kaj narobe?«»Narobe? Ne, ne. Ni? narobe. Samo…«»Samo?«»Samo… Nekam mlad se mi zdiš.«»Sedemindvajset.«»Mlajši si videti.«»Ne poznaš nikogar, ki bi se poro?il pri petindvajsetih?«»Ne vem. Pojma nimam. Nekateri pari s sploh ne poro?ijo.«»V?asih se poro?iš – zaradi drugih.«»
Moj prvi
Bil je lep son?ni dan nekaj dni pred zaklju?kom šol.
Morje
Lansko leto sem bil na Zlatnih stijenah pri Puli. Poiskal sem nekoliko samotno mesto na skalah, kjer sem se nag son?il. Pod mano je bil maj?ken zaliv s smaragdno vodo. Ko mi je bilo prevro?e, sem šel dol in plaval. S seboj sem imel veliko poletnega branja. V hladilni torbi sem imel pija?o, rad sem kadil. Približal se je lep mladeni? in me prosil za ogenj (vatru molim...). Nisem kar tako dosegel
Nedeljsko popoldne
Vše? so mi in ambiciozni moški cilj, vše? so mi hotenja in na?rti, najbolj mi je vše?, da jih uresni?ujejo, si spreminjajo svet tako, da jim služi. Da je Matej moški, ki lega z moškimi, vem po spletu okoliš?in. Ne pre?itaš ga po kretnji, govoru, drži, karakterju. V sebi ima konvencionalno moški naboj. V njem je energija vse ?as v pripravljenosti, tako kot v nabiti pištoli.V vsakdanji
Odbojka
Hodil sem na odbojko. Eno leto. Ne bom olepševal, bil sem slab, zato sem se že ob semestru odlo?il, da bom vztrajal samo do po?itnic. Da sem bil slab igralec, je imelo svojo dobro stran: med tekmami v glavnem sedel na klopi. In gledal druge, lahko zelo natan?no in doživeto. Tudi med treningi nisem imel o?i zaprtih, da ne bo pomote. Moja prozornost je bila namenjena predvsem enemu, ime mu je bilo
odlo?anje
Janki? je prijazen. Pozoren. Predan. Redno telefonira. Pošilja sporo?ilca. Slikice s poti. Z navdušenjem me vsakokrat objame, ko zapreva za seboj vrata stanovanja. Z zanosom se ljubi z menoj. Rad ga objamem, ko prideva skupaj. Verjetno je marsikomu vše?. Ima dobro službo in urejeno živi. Je neprisiljeno ljubezniv. Je za pogledati. Redno se mu?i v fitnesu, kar se mu vidi. Ni mi ?isto jasno, ali
Padec
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
padec 1
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
padec 2
Kmalu je nastopila zima z ledom in snegom. Stadion je opustel. Kaj je bilo z Jožkom, nisem vedel. Da bi šel zvonit in vprašat, mi ni prišlo na kraj pameti. Imam nekaj dostojanstva in ?asti in ni mi bilo do tega, da bi se šel izkazovat zanimanje gnoju, ki mi ni hotel niti odzdraviti. Ne glede na to se mi je globoko vsadil. Kot sem že rekel, si od njega nisem ni? obetal, a fant je nagovoril mojo
Padec 3
Prvi hip nisem razumel, za kaj gre. Ko me je potegnil za roko, me je spodneslo, da sem komaj ulovil ravnotežje. Že sva bila pri grmovju , zaš?itil sem si o?i z notranjim delom komolca proste roke, on me je vlekel in jaz sem na slepo stopal za njim. Upal sem, da se ne bom ob kaj spotaknil. Ko je Jožko obstal, sem odprl o?i. Znašel sem se na skriti strani transformatorja, kjer je proti cesti
padec 4
Listi so odšušteli, veje so se umirile in za transformatorjem sem ostal sam. Težko nebo je pritiskalo, zapihal je tisti veter, ki napoveduje, da se bo v kratkem vlilo. Jaz sem bil iz sebe, pretresen zaradi ?udne mešanice vtisov. Nisem si mislil, da bom v resnici kdaj segel Jožku v hla?e – v domišljiji sem mu jih ni?kolikokrat vlekel proti kolenu, a to je nekaj ?isto drugega. Še manj sem
padec 5
Vsi ti prvi?i… Prvi? za prvi?em. »V razpuš?eni, trudni vrsti…« Skratka: na koncu je priznal, da je bilo ?isto v redu.»Stvar kondoma,« sem mu rekel.In si mislil: »Še zdale? ne samo kondoma.«Še sem ?epel pred njim. Gledal sem, kako si je snemal gumo. ?udno si jo je snemal. Ni je odsvaljkal. Za rob je vtaknil palca, široko raztegnil in še na tri?etrt trdega vlekel ven, kot bi ga jemal iz
Perverzna biseksualna dogodivš?ina
Moja punca je že od za?etka vedela za moje biseksualne fantazije. Nikoli jih sicer nisem uresni?il z moškim, vendar je Niko to izjemno zabavalo. Rada je nadela strap-on in zahtevala od mene, da ga vzamem v usta in me nato divje poseksala z njim. Tovrstne igrice so jo vedno pripeljale do norega vrhunca, da ne govorim o mojem! No, v?eraj me je Nika klicala v službo in mi naro?ila, naj po službi
Petnjast ?ez osem
»Ostal sem doma, da bi lahko v miru naredil eno re?, ker je v službi ves ?as kraval,« sem mu razložil. Ne vem, ali je on potreboval razlago, mislim, da sem jaz ?uti dolžnost pojasnjevati. Ker to je res: ko sem pred petnajstimi leti prišel v službo, je bil ljubi mir. Zdaj vsakih deset minut ?ivkne elektronska pošta, na katero je treba takoj odgovoriti, sicer je urgenca po telefonu. Vsi neumestni
Plaža
Pomislil sem na Alija. Lokalni vodi? je. Fant v moškem telesu. Kon?al je neko srednjo šolo in sanjari, da bo šel študirat jezike in da bo odprl svojo turisti?no agencijo. Ne bo je. Nima ne vez ne denarja, da bi šel študirat v oddaljeno prestolnico. In premehak je za biznis. Da ne bo pomote: v telo je trden, ?vrstih vitkih udov, širok v ramena, stoji pokon?no, ima nek nepremakljivi ponos v sebi.
Planinska ko?a
Pozno popoldne sem v bližini planinske ko?e na soncu zaspal in se zbudil proti ve?eru. Še slabe tri ure sem rabil za sestop, zato sem pohitel (pa saj - poleti je dan dolg). Opazil sem, da so drugi planinci že pospravili in šli, da sem torej zadnji. Imam dovolj kondicije, zato sem se naglo spuš?al. Po uri hoje se je stemnilo, zapihal je veter in nekaj kapelj dežja je odnekod prineslo. Kakih sto
Plavanje
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Plavanje
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Po riti
Kon?no sva se dobila. Noben ni imel ?asa, ti s punco živiš v študentu, jaz pa imam družino. Ampak danes dopoldne pa je šlo. Kot je dogovorjeno, te poberem na avtobusni postaji. Res si mi vše?: lep trebuš?ek, simpati?en fant. Poznaš pot in se zapeljeva proti zapuš?enemu parkiriš?u. Ustavim in ?akam na ukaze. Sedeže potegneva naprej in se preseliva na zadnje sedeže. Ti sedeš, ja se pa uležem
poletni dan
vro? poletni dan, ura se je bližala 21 uri zve?er, v ozra?ju je bilo vse nabito s polno pozitivne energije, ko smo sedeli na moji pojstelji, se zabavali ter pili pivo, bil je prav božanski ob?utek na desni strani so sedeli štirje in na moji levi trije fantje, vsi nabiti s svojo eroti?no energijo in po?asi mi je roka zdrsela do budija po laseh in nato po vratu, mikico sem mu kar strgal s telesa in
Poslanstvo
To je bilo nujno. Nisem ve? zdržal. Fantov žebelj sem moral videti. Brez odlašanja sem mu potegnil spodnjice do kolen. Izsko?il je – beti?. Ni? posebnega po dolžini, toda tako mil, s tako nežno, tanko, bledo kožico… In divje ?rnimi, zavitimi dla?icami, ki so obraš?ale koren onéja ter polje nad njim. Jajca – tudi v tako nežni, beli vre?ici in s kratkimi dla?icami na sebi. Ko sem ga osvobajal
Prelepi angel
Vstanem iz stola...se sprehodim, kot da bi me nekaj motilo si popravim ovratnik majcke, vendar tesnoba ne izgine...ponovno se usedem. Sedim...razmisljam oz. poskusam razmisljati in v trenutku, ko ujamem misel, mimo prileti nova, zopet novejsa in tako v nedogled. Vse skupaj je zmesnjava...se premaknem na stolu vse me moti..ponovno vstanem in z neznanimi gibi poskusam priti do konca sobe, da bi
Pri?akovanje
Katja, saj ti ne more uspeti! ?eprav: mogo?e je vse. Vse. Ker ?e ti uspe, te bom… Davor bi me moral poklicati pred tremi urami. Ni me poklical. Obljubil je, ja. Ena pono?i je. Ne spi se mi še ?isto ni?. Ne zaradi popitih kav. Jasno, midva ne moreva biti ve?no skupaj. Vseeno: zdaj bi bilo prehitro. Naj še malo traja. In kaj se mala praska, kjer je nima kaj srbeti!Moj odnos z Davorjem je zgodba
Prijatelj
Bilo je proti koncu poletja med sprehodom po osamljenem gozdi?ku, po odlo?itvi da zaideva malo v naravo zve?er, ko se hlad za?ne spuš?ati nad dolino. Oba rahlo potrebna saj je v poletnih dneh težko drkati ali seksati v vro?ini.Na pol poti, ko je vro?inski val že pojenjal, so se za?eli oglašat najini potrebni lul?ki, kateri so do sedaj že napol otrdeli. Zaželela sva si malo postati in uživati v
Pvi?
Po tem ko sva si s sosedom obdelala ti?e, sva se nekaj dni posvetila svojim puncam. Ti dnevi so bli samo ljub?kanje in ni? drugega. Po enem tednu sva se spet dobila, ko je on bil sam doma. Ko sem prišel k njemu me je do?akal samo v gatah. Takoj sem vedel kaj ima v mislih. Približal sem mu se in pokleknil toda ustavil me je in rekel, da tokrat ima nekaj drugega v mislih. Pogledal sem ga in videl
Roka
Prvi?… Kateri prvi?? Prvi?ev je mnogo. Se sploh kdaj nehajo? Kdo ve, verjetno je to odvisno do radovednosti. Baje se tudi umre enkrat prvi?. Ampak tisti prvi? prvi?? Tudi ta pri meni ni bil samo eden.Eden sem mi je dogodil na avtobusu. Bil sem gimnazijec, hudo zelen gimnazijec. Moje seksualne izkušnje so bile omejena na lastnega ti?a in vsakodnevne operacije z njim. V šolo sem se vozil z
sam doma
Danes sem pa? doma in o?itno vendarle ne dovolj bolan, da ne bi zmogel malo fantaziranja, zato vam podarjam prvo gej zgodbico na tem bloggu. Upam, da vam bo vše? in da si zaželite naglas kdaj še kakšne. No? ima svojo mo?. Na študentskih izletih sploh. In prav tam sem se znašel z njim v isti postelji. Najini postelji. Zatipal sem ga poleg sebe, v tej isti postelji. Bil je urejen, poznalo se mu je,
Simon
Takrat sem delal na ministrstvu. Za umret dolgo?asno, družbeno nekoristno, a glede na koli?ino vloženega dela dobro pla?ano. V?asih si je treba v življenju odpo?iti in nabrat mo?i za kaj bolj smiselnega. Tista služba je bila naporna zaradi intrig. Toliko spletk, babje hudobije in nesmiselnih spopadov za vsako malenkost, ki postanejo razumljivi šele, ko spoznaš zakulisje, nisem doživel ne prej ne
Smetiš?ni muc
Zelo je bil crkljiv. Pravim bil, ker ga ni ve? na spregled. Dovolj dolgo ni prišel, da vem, da ga ne bo ve?. Potepel se je drugam. Gotovo se zdaj stiska h komu drugemu, drema in prede v njegovem objemu. Morda pomiva posodo, brklja po kuhinji in ga osre?uje s predano bližino. Ali pa se prav ob tej uri z njim pari, burno in glasno, kot to delajo ma?ki. Mi je kaj zameril? Naveli?ati se me skoraj ni
Strgan kondom
Navežeš stik, se meniš in zmeniš, prideš na prvi zmenek in ga ni. Deset minut. Dvajset minut. Pokli?eš. Telefon izklju?en. Klel sem kot Madžar. Takšni virtualni kljukci si zaslužijo kazen, vzgojno, ostro, da bi jo pomnil! Ja, iz islamske republike bi bilo treba uvoziti vod izurjene nravstvene policije, pa naj prevarante izsledi in jih nažge po podplatih… Še bolj sem bil jezen nase. Sam sem si bil
Stright
O živjo, kaj pa ti tuki« »Ah, kr tako sem se mal oglasil, že dolg ?asa nisem bil pr teb na obisku« »Lepo, lepo, kr naprej« Šment, njega pa res nisem pri?akoval. Pa ne, da me je spet prišel dražit. Kot da bi vedel, da me njegova prisotnost vznemirja in da bom spet potreboval tedne, da ga bom iztisnil iz svojega spomina. Dons zve?er si ga bom spet vrgel na roke. Tokrat ne bom potreboval
Travnik
Nisem se mogel usesti in ?akati. Še stati nisem mogel pri miru. V nekaj minutah sem si po nepokošeni travi uhodil potko. Med prsti sem drobil vrši?ke, ki sem jih lomil z grmovja na robu travnika. Postopal se gor in dol ter metal koš?ke razlomljenih vejic med ivanjš?ice, zlatice in tiste rozaste rožice, petelin?ke ali kar so. Še šest minut do enajste. O jutranji rosi in svežini ni bilo ve? sledu.
V kopalnici
Prizgem luc in stopim v kopalnico. Popravim brisaco, ki visi nekam cudno na obesalu in stopim pred ogledalo. Kje imam kremo, ze spet moram namazati ustnice, si recem. Ta labelo ni za nikamor, kar naprej suhe ustnice, bolj ko mazes bolj se ustne susijo. Se dobro da sm si kupil to kremico. Si namzem ustnice, jo spravim v zep in ponovno preverim, ce je obraz dobro obrit. Kot dojenckova ritka, recem
Vesela urica v no?nem lokalu
Za sabo sem imel naporen dan. Bil sem zmatran in brez energije. Za mano je bil res kur?ev naporen dan. Za povrh sega so še me kolegi klicali naj pridem z njimi žurat. Ker so že res zatežili in obljubili noro zabavo sem se odlo?il, da grem vsaj za malo pogledat. In sem šel. Po nekaj kozarcih pija?e sem spoznal, da je to ?isto navadno druženje. Sploh ni bilo zabavnega vzdušja, brez kakršne
Vizitka
Johanca« je pet minut od moje službe. Je najbližji lokal, kjer se lahko spodobno usedeš in slišiš sogovornika. Inštitutski smo v gostilni stalni gostje. Tudi jaz grem v?asih tja med malico. In pri Johanci sem ga spoznal. Nepri?akovano. Tja je prišel na novo v službo.Prvi? sem ga videl, ko se je pojavil na vratih sobe. Vstopil, obstal. Slok, vzravnan. Zbran. Šel je s pogledom po mizah,
Vojaški škornji
Stopal sem po poti pri?akovanj. Bo kaj? Ne bo ni?? Potipal sem se po hla?nih žepih. Moja sveta trojica, denarnica, klju?i in kondomi, je na svojem mestu. Kondomi za vsak primer. Da mi na bi bilo žal, ?e bi se kaj prikazalo.Kazalo ni na ni?. ?isto ni?. Kar ni ni? boljše oziroma je slabše: upokojenci. Nasmihajo se mi. Migajo. Ne razumem. Da bi šel z njimi iz so?utja? Iz usmiljenja? Mi
Zavarovalniški agent
Odpeljal se je v svojem avtomobil?ku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.Ja zavarovalniški agent. Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h
Zgoraj brez
Kaj naj to pomeni? Zakaj se ne oglasi? Obrnil sem se stran od vhodnih vrat in pogledal po uli?ici proti glavnemu trgu. Dan se je bližal koncu, po vrtovih gostinskih lokalov so se prižgale prve lu?ke. Lep, prijeten, miren poleten ve?er se je naredil po razbeljenem dnevu. To je tistih nekaj tednov, ko celo zrak v mojem zadrhti in ko se zdi vse mogo?e; ko se ve?ernega razpoloženja na ulicah dotakne
Zgoraj brez
Si bo premislil? Me bo postavil pred vrata? Je sploh kaj premišljeval ali me je samo gledal? Me je morda presojal in preudarjal, kakšna je moja posteljnouporabna vrednost? ?as je stal nepremi?no in on z njim. Ker se ni ni? zgodilo, sem za?util, da me ne bo nagnal. Niti na finejši na?in odsloviti. Premaknil se je. Po?asi. S pogledom uprtim v moje o?i. Zona mi je šla po hrbtu. Stisnilo me je.
Popular Blogs From MenOnTheNet.com
