Nimam pojma, ali avtobusi na tej liniji še vedno stojijo pri vsaki lipi. Takrat so. Potovanje se je vleklo, ker so postanki trajali do deset minut. Da bi si skrajšal ?akanje, sem postopal okoli avtobusa, kupil kakšno re? v trafiki, pil zani? bifejske kave in podobno. V tistem majhnem mestu sem šel na avtobusni postaji iz dolg?asa na straniš?e. Stopil sem v kabino, kjer sem hotel v miru lulati. Še preden sem prijel kovinski jezi?ek na zadrgi, sem otrpnil. Predelno steno k sosednji kabini je luknjala ?isto prava luknja za kazanje ponosa, glory hole po doma?e. Takrat tehni?nega termina zanjo nisem poznal, a sem brez premišljevanja razumel, ?emu je namenjena. V trenutku sem otrdel. S trdim ne bi mogel lulati, a sej me niti ni zares tiš?alo. Ja, luknja je bila na ?isto pravi višini. Prisluhnil sem in ko sem slišal popolno tišino, sem ti?a potegnil iz hla? in ga vtaknil skozi. Norija, nemudoma sem zakuhal. To po?nem jaz? Sebe si v ?em takšnem nisem znal predstavljati. Pojasniti moram, da sem se takrat v loku ogibal situacij, ki bi me spravljale v stik z moškim. Prestrašen sem bil zaradi aidsa, o katerem sem hudo malo vedel. Pospravil sem razdraženo krepelo nazaj v hla?e in zmanjšano prišteven odtaval nazaj na avtobus.
Pretreslo me je, zaposlilo mi je misli in domišljijo. Zadeve nisem mogel odmisliti, kaj šele pozabiti. Teden dni sem se potil in se mu?il, dokler nisem vzel na znanje, da tista luknja ?aka name in da mi ne bo dala miru, dokler od blizu ne vidim, kaj se tam godi. Že naslednji? sem kupil vozovnico samo do mesteca. In tista dva meseca še nekajkrat.
Strah in sram sta bila velika, radovednost še ve?ja. Hitro sem osvojil pravila obnašanja. Popoldne, ko sem se tam ustavljal, se je redko zgodilo, da bi bili obe kabini prazni. ?e sta bili, nista dolgo ostali. Luknja je imela o?itno veliko privla?no mo?. ?eznjo je bil obi?ajno nalepljen kos toaletnega papirja. Biti moram natan?en: papir je praviloma stal tako, da je skozi majhno režo ob robu dopuš?al pogled na drugo stran. Kdor je vedel, jo je videl, komur zanjo ni bilo treba vedeti, je ni. Prav je tako, komu pa je do vpitja, ki bi nastalo, ?e bi vsiljivec rinil v nepravega?
Sesti na tisto školjko je bilo dramati?no. Nikoli ni bilo vnaprej jasno, ali se bo pri sosedu kaj zgodilo. Najprej je bil vedno ?uden mir. Potem premikajo?e sence na tleh. Premiki za luknjo, zastrto s papirjem. Izrez o?esa v ozki špranji. Nato oko, ki gleda oko in se ne umakne. To je bil zanesljiv znak, da se je igra za?ela. Listi? izgine. Dvigneš se, se razkora?iš in pokažeš. Menjava. Ti pogledaš, drugi pokaže.
Najbolj napeto je vedno loviti prvo podobo, ugibati o starosti, postavi, socialnem položaju. Te informacij se da sestaviti iz kratkih pobliskov slike, ko razen ti?a vidiš še kaj drugega. ?e ti ni vše?, kar vidiš, se lahko potuhneš ali na hitro zapustiš kabino, da tisti na drugi strani ne bi prišel na idejo, da bi te zalezoval in nadlegoval. Kadar skozi steno ste?e nevidni fluid, se nadaljevanje odvija samo od sebe. Gledaš in se ?udiš, loviš sekunde, da se lahko naslajaš nad tujim ljutim mesom, nato nastaviš na ogled svojega. Seveda, ve?ina tipov je potem potisnila svoj eksponirani ud skozi luknjo. Da bi to storil jaz, mi ni padlo na pamet. Prav tako ni prišlo v poštev, da bi vzel tuje meso v usta. Morda v sanjah, v življenju nikakor. Ni bilo šans, ?etudi sklepam, da je bila med obiskovalci te to?ke to verjetno obi?ajna praksa. Sem pa nekajkrat vzel v levico tuje nabreklo meso in z desnico ostal na svojem.
Nekaj zelo posebnega je ne videti moškega in imeti v rokah ti?a, njegov glavni simbolni atribut. ?isti narobe svet. Ko na ulici sre?aš moškega, lahko vidiš in opazuješ marsikaj, edino podobo njegovega ti?a si lahko naslikaš samo v domišljiji. Podobno je pri športu in v kopalkah: vidiš vse, celo obrise tistih re?i, njih samih pa ne. Luknja v steni kabine je negativ spodobnega vsakdanjega življenja: skoznjo nastopi kurac kot tak in to v najbolj eksplicitni, fali?ni obliki. Pred nosom se ti ponuja, kot da živi sam zase. V ob?evanje se ti daje falus brez moškega, zraste iz ni? kot goba iz gozdnih tal, je kot osamosvojen materializirani privid, odtrgan od lastnega biološkega substrata. Si predstavljate kurce, ki bi se podili po svetu, medtem ko bi njihovi gospodarji delali in spali? Morda bo kdo rekel, da je tak ti?, ki ga lastnik pretakne skozi luknjo, grdo odtujen. Moti se. Tak kurac je osamosvojen.
Nekaj takšnih ti?ev sem torej držal v roki in jih spodbudil, da so prem mojimi o?mi spremenili barvo, napetost in silnost, preden so kapitulirali pred imperativom orgazma. Sperma me ni zanimala in poskrbel sem, da je niti na prste nisem dobil. Saj jih nisem olajšal sto, kakšnih pet pa.
Bil je torej petek popoldne. V žepu sem ime ožigosano potrdilo, da sem zaklju?il s prakso, na sedežu poleg mene je ležal nahrbtnik z mojimi stvarmi. Ob?util sem olajšanje, da sem opravil, kar sem moral opraviti, in vznemirjenje, kaj me ?aka na poti domov. Še preden je avtobus zapeljal v mestece, mi je gomazelo po hrbtenici. Ko sem izstopil, sem zaradi vtisa minutko študiral vozni red. In izginil na straniš?e. Za seboj sem zaprl vrata kabine. Na drugi strani je sedel stric, ki me ni zanimal. In je sedel in je sedel. Ni se imel namena umakniti, zato sem se jaz.
Naredil sem krog po trgu v središ?u mesteca. Komaj da se je kje pokazal kak ?lovek in še ta je hitel, da bi se ?im prej umaknil s prežganega popoldneva v senco. Težil me je nahrbtnik. Julijsko sonce je neusmiljeno pritiskalo, iz asfaltnega plo?nika je puhtelo. Soncu, ki je slepilo iz pod neba, so se pridružili še njegov odbleski iz izložbenih oken. Po?util sem se kot mravlja, ko jo ho?e objestni otrok zažgati s pove?evalnim steklom. Skozi širok portal sem stopil na prvi gostilniški vrt, kjer so bile v senci kostanjev razpostavljene mize. Dva upokojenca, trije pijanci in jaz. Zajetna natakarica se je s težkimi nogami privlekla do mene, si s hrbtom dlani otrla pot s ?ela in me vprašala, kaj bi. Na vratu in dekolteju ji je stal pot v kapljicah. Samodejno sem odogovoril: »Malo to?eno, prosim.« ?im se je obrnila, sem si premislil: »Ne, ne, bom raje tonik.«
Seksa nisem hotel nikoli mešati z alkoholom. Da si ne bi kdaj za nazaj ?esa o?ital. Ne verjamem v odpuš?anje grehov, še najmanj takšnih, ki so storjeni v alkoholni omami. Tisto popoldne sem si želel še kaj doživeti. Bil sem nestrpen, a sem vedel, da ne smem prehitro nazaj. Do?akal sem tonik in ga zlil vase. Ko se je po desetih minutah spet prikazala natakarica, sem pla?al in jo prosil še za kozarec navadne vode. Dal sem ji dovolj napitnine, da si ni smela zavijati z o?mi. Žulil se še vodo in gledal na kazalce, ki se niso hoteli premakniti nikamor. Ko so za?eli pijanci v prepiru vpiti, sem imel gostilniškega vrta dovolj in sem se napotil nazaj na postajo.
Olajšanje, v straniš?u sem bil sam. Sedel sem kakšnih 15 minut in od nikoder ni bilo nikogar. Potem koraki, vrata, klju?. Srce mi je za?elo utripati. Prilepil sem se k mali luknjici, ki je bila izvrtana tako, da se je videlo, kako sosed lula. Najprej sem videl samo nekaj belkastega, potem se je prizor umiril in razlo?il sem adidasove hla?ke. Vrag ga pocitraj, športni dres, bel s tremi ?rnimi ?rtami. Izpod kratkih hla?nic povle?e tip luškan mehak kur?i?, debel kot hrenovka, odmakne kožico do polovice glavi?a in mirno lula. Se polula, si ga nekoliko poudarjeno otrese, potegne vodo, odklene in gre.
Razburil sem se, na šport sem imel vedno fetiš. Sr?ni utrip se mi še ni polegel, ko so spet oglasili koraki, vrata, klju?. Mir. Firbec. Pokukam skozi luknjico. Tip sedi na školjki. Isti beli dres! Streslo me je. Vedel sem, koliko je ura. Skozi luknjo za pretikanje ti?ev, ki jo je do 4/5 prekrival kos toaletnega papirja, sem pogledal na ono stran. Sre?al sem se s pogledom soseda. Toda kakšnega! Star je moral biti kakšnih sedemnajst let in skrajno nenavadno je bilo, da je imel nad zgornjo ustnico nekakšen temno rjav mah. Prve, verjetno še nikoli obrite brke. Zmedel me je. Umaknil sem pogled, se na školjki vzravnal in urejal vtise. Ko sem po sekundi odprl o?i, papir?ka na luknji ni bilo ve?, pa? pa mladeni?ev pogled. Jasno, pokazal sem mu svoje divje meso. Nisem se ga smel kaj dosti dotikati, samo kazal sem ga. Potem sem se sklonil jaz in pogledal, kaj je imel on pokazati. Ljubi bog, kako lep ti?! Velik kot moj, povsem pravilne oblike, toda s ?isto tanko kožo, kaj kožo, kožico, v kateri se je jasno risal relief žilic. Bledo rjavka kožica, izbo?ene modre žilice in žile. Ljubka kodrasta dlaka ob korenu. In spodobno moška jajca, ki so mu zaradi poletne vro?ine nizko visela. Ravno prav kosmata stegna. Nekajkrat sva se drug drugemu pokazala, potem sem potegnil hla?e gor in izvedel manever. Stopil sem iz kabine in potrkal na vrata njegove. Vsak trenutek bi lahko kdo prišel. Pokljukal. Ni?. Potrkal, pokljukal… Ni odprl. Poparilo me je. Tisto mladeniško lepoto sem hotel imeti v svojih rokah. Ni bilo druge, moral sem nazaj v kabino. Mladeni? se je malo sedé kujal. S prstom sem mu namignil, naj ga da skozi luknjo k meni. Ni hotel. Pujs. Samo drkal si ga je nekaj centimetrov stran od luknje. Še enkrat sem ga hotel premamiti s svojim argumentom. Videl sem pogled, ki se je pasel po njem. Trenutek nato pa: odprta usta. Danes bi mu ga z radostjo in slastjo serviral, takrat…
Takrat sem pa okleval. Odmaknil se je in mi še enkrat pokazal svoje orodje s purpurnim glavi?em. Mladeni? je bil pošteno razdražen, jaz ni? manj. Spet so se pokazala usta. Se la?no odprla. Iztegnil se je jezik. Jaz sem bil s svojim ti?em nekaj cm stran. V del?kih sekunde sem se moral odlo?iti, kaj naj storim. V usta mu ga ne dam, ne morem tvegati, da mi ga odgrizne, da o tem, da me lahko okuži z kdo ve ?im, en govorim. V sli sem se cvrl kot v vrelem olju. Bi mu kar tako od dale? kon?al v usta?
“Ne stori drugemu, kar no?eš, da drugi stori tebi.” Spomnil sem se, kakšno preganjavico sem si nakopal, ko sem bruc sam kasiral neznan?evo spremo. Ampak ta si to želi! Glej jezik, kako la?no se izteguje! Glej ustnice, kako hlepijo in kako se na stežaj šobijo skozi luknjo! Bil sem v stiski, ko me je presvetlilo rešilno geslo: “Darujete potrebnim.” V trenutku je bilo odlo?eno. Ukrivil sem ti?a navzdol in brizgnil naravnost v nastavljeno žrelo. Trikrat je spermo odneslo v rafalu, kar tk-tk-tk. In jezik je izginil in se takoj nato pojavil brez sperme ne sebi. Ustnice so se skozi luknjo še bolj izvihale. Zgornja ustnica s tistim nerazumljivim mahom… In že je priletel naslednji curek, ki sem ga usmeril malo višje, tako da se je sperma s stene pocedila naravnost na mladeniški mah. Jezik je takoj polizal in se spet stegnil. In sem mu daroval vse, kar sem imel. Do zadnje prosojne kapljice, ki je kanila na jezik.
Ko sem kon?al, sem opazil, da s predelne stene kaplja na tla mladeni?eva sperma, ki jo je o?itno izstreljal hkrati s tem, ko je jedel mojo. Kapljala je na velikansko lužo redkega, vodenega semena. Tresk so po?ila vrata. Ni ga bilo ve?. Zbežal je s prizoriš?a.
Nikoli ne bom vedel, kako pogosto je bil fant tam. Popolnoma jasno imam pred o?mi sliko snežno bele in enovito goste sperme, ki pristaja na njegovem škrlatnem jeziku in trenutek nato izgine. Ve?krat sem se spraševal, ali sem storil prav. ?e ne bi sperme dobil od mene, bi jo dobil od koga drugega, to je gotovo. Jaz sem bil zagotovo zdrav, vendar on tega ni mogel vedeti. Saj sem kolebal. Ko odlo?itvi mi je pomagal slogan dobrodelne družbe, ki je takrat visel v vsaki trgovini nad ži?nato košaro, v kateri je ležala kakšna kila moka, testenin in steklenica olja. Darujte potrebnim! Sledil sem pozivu. Dal sem, kar sem imel. Daroval sem zelo oseben dar. Osre?il sem oba.
Potem je ?ez no? privatizacija segla v zadnjo vas. Ko sem ?ez nekaj meseci prišel naokoli, se je tisto straniš?e iz javnega dobra že spremenilo v bifejski skret. Kjer ni bilo ve? ne svobodnega dostopa in ne pretikalne luknje. Kjer ni bilo ve? ?esa iskati.
Biksen
.....Sedim v službi, v svoji pisarni,katera ima steklene stene,tako da ima ?udovid pogled na sodelavce, obiskovalce,mimohode?e,....Sodelvaci,obiskovalci,kateri se zavedajo,da jih lahko vidim(oni me seveda NE),se obra?ajo k moji pisarni in mi pozdravljajo z nasmehom, med njimi je kr neki dobrih mrh,ki so seveda vredne svojega ogleda, greha,...ampak kako jim nja povem, da me ne zanimajo kaj preve?,
Gledal me je dolgo, neposredno v o?i in ni odmaknil pogleda. Kakor, da bi vedel, da se po?utim malce nelagodno. V glavi mi je vrelo od razmišljanja, ali mogo?e ?loveka poznam. Je to moja stranka v službi? Gotovo bi se ga spomnil. Me je videl po televiziji, v ?asopisu? Mrzli?no sem iskal ustrezno rešitev, on pa je kar stal na drugi strani ceste in gledal proti meni, ko sem na prostrani terasi
Odrasla leta prinesejo s seboj telefonske številke. Takšne, ki jih zavrtiš in ti on ali ona drugi strani ne re?eta ne. Sošolci, nekdanji sodelavci in znanci plezajo na položaje. Koristno je poznati ljudi. Vendar socialne mreže ne delujejo same od sebe, vanje je treba vsaj malo vlagati. Recimo tako, da sprejmeš vabilo na piknik kolegov iz bivše službe. To je bil zdaj vir moje slabe volje. Že
Po študijskem programu sem moral opraviti prakso. Izbral sem podjetje na Štajerskem – ?e se da, izberem težjo pot, to se mi je vedno obrestovalo. Bil sem na tesnem z denarjem, štel sem tolarje in se zato vozil z avtobusom. V nedeljo popoldan tja, v petek popoldan nazaj. Sobo mi je priskrbela firma, v kateri sem delal. Podobno kot študij je bila tudi praksa vaja iz vztrajnosti in trpežnosti.
Z Andrejem sva se spoznala na enem izmed gay portalov, ko je on odgovoril na moj oglas. Že ob prebiranju njegovega sporo?ila sem zaslutil, da je Andrej resen. Sporo?ilu je priložil še svojo fotografijo, seksi fotografijo. Bil je to?no moj tip moškega. Starejši, imel je namre? to?no 50 let (jaz 35), ni bil presuh, niti debel. Visok, imel je malo bradice, druga?e po telesu bolj neporaš?en, tudi
S frendi smo bili na gay žurki. Vzdušje je bilo super, dobra muska, veliko hudih tipov. Ogromno smo plesali in tudi kaj spili. Prijelo me je lulat, zato sem šel na WC. Stopil sem do pisoarja, kjer je že stal en mlad ?efur?ek. Odpel sem kavbojke, dal ven mojega ti?ka in za?el scat. Pogledal sem k sosedu in videl kako iz obrezanega kurca te?e curek urina. O?itno je imel ?efur?ek poln mehur, ker je
Na postelji je ?epel na vseh štirih. Vzburjen do konca. Že ob misli, da je za njim stal Samo, moški z definirano postavo, mu je kurac štrlel po konci in se mu drgnil ob njegove radiator?ke. Samo ga je gledal in razmišljal, kako naj se loti tega mladca. Naslonil se je na rob postelje. Samo je za?util njegovo bližino in nagonsko trznil. Samo ga je rahlo pobožal, se sklonil k njegovim ritnicam in
En moj kolega zna šivat. ?eprav naj bi znal šivat že njegov o?e pa stari o?e, se je men kljub temu to vedno zdelo tako babje opravilo. Tako sem mu nosil šivat razne zadeve: strgane hla?e, najljubše srajce in seveda »lucky shorts«, kadar sem nosil te svoj sre?ne gate sem vedno lahko ra?unal na kako bejbo, da mi je olajšala napetost v hla?ah. Tako sem nekega dne prišel k njemu, kar tako. Kot
Nekoliko je pomajal z glavo in ni premaknil o?i z mene.»Kje si hodil pred dvajsetimi leti?«Jaz sem gledal njega, ki se ga ne morem do konca nagledati. Ki ga ne morem zares zapopasti. Ki mi ostaja uganka.»Pred dvajsetimi leti? Joj, pred dvajsetimi leti… Takrat sem gorel v ognju svoje vélike ljubezni, ljubezni mojega življenja. ?e bi se takrat spotaknil ?ez tebe, te ne bi niti opazil.«S
Sprehajam se po parku, narava se prebuja v vsem sijaju, sonce sije, toplo mi je. Med potjo se usedem na enem izmed nešteto števil klopi na parku. Med posedanjem sem si ogledoval po parku sem opazil, da na sprehajalni poti hodi zelo postaven mladeni?, v sebi sem si želel, da bi on usedel na moji klopci, glej ga zlomka, usedel se je ravno na moji klopi. Obnašam se, da ga ne opazujem, s koti?kom
Imeli smo ministra, ki si je zamislil e-upravo. Malo mi je mar zanjo. Baje se e-uprava trudi, da bi bila prijazna do državljanov. Olajšala naj bi življenje, prihranila poti, omogo?ila, da ne izgubljamo ?asa. Na moje življenje nima vpliva, tudi ?e bi e-uprave nikoli ne bilo. Fu?ka se mi zanjo!Jaz sam sem si zamislil policaja. Spoznal sem ga na netu in si ga zdaunloudal. To je moj e-policaj.
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Pozvonil je. Vedno kadar je pozvonil na tak zvonec mu je bilo za trenutek neuogdno. Ni ga mu?ila slaba vest, morda bolj slab ob?utek pri?akovanja in neznanega za vrati. Zaslišal se je kratek bzzz in potegnil je modra vrata k sebi. Po dveh korakih je že bil pred okencem za katerim se je prešerno smejal ne preve? privla?en pobrit bondinec. Dober dan, ga je veselo pozdravil z glasom, ki je bil prej
V popoldanskem soncu si ležal na malem travnatem koš?ku blizu plaže. Obrnjen si bil v drugo stran, zato me nisi videl kako sem prišel in blizu tebe odložil brisa?o. Vendar si kmalu za?util moj pogled in se obrnil k meni. »Mo?no sonce danes, kaj ne?«, si me vprašal. Bil sem presene?en da si me ogovoril. Še preden sem mogel odgovoriti, si me že vprašal: »Ob?utljiv sem na sonce, vendar ne morem sam
Štirje elementi? Skozi o?i današnje znanosti dokaj absurden domislek. A je nekaj na njih. Zemlja, ki jo tla?im, mi s mol?e šepe?e, naj dobro premislim, kako bom do takrat živel, ko se me bo polastila. Ogenj, zrak in voda niso groze?i, nagovarjajo me druga?e. Gore?i ogenj in teko?a voda me privla?ita sama po sebi, zrak me prevzame v obliki vetra, ki se zaganja v poletne krošnje. Kadarkoli se v
To je bil en tistih brutalnih ekspresnih orgazmov, ki ?loveka skoraj pokon?ajo. Hkrati z živalsko ejakulacijo sem mi je ulilo iz nosa. Slika sem je meglila, ker se mi je v o?eh je nabrala teko?ina. Ne, to niso bile solze, ki bi jih porodilo neko ?ustvo, šlo je za ekscesno izlo?anje teko?in skozi vse žleze in pore, kar se mi v?asih zgodi pri takem viharnem doživetju. V prsih mi je razbijalo srce
Nikoli prej nisem drkal preko telefona. Ampak nekje sem prebral, da je lahko tole tudi zanimivo in sem sklenil, da bom poskusil. In ker je na teletekstu komercialnih televizij baje najve? obiska, sem tudi sam dal oglas. Glasil se je:
Že od jutra sem brezskrbno sledil markacijam po zasavskih hribih in puš?al mislim, da so prihajale in odhajale iz moje zavesti. Dolgi sobotni in nedeljski izleti so bili moja rehabilitacija. Po tednu zahtevnega osemurnega ali deseturnega dela sem bil povožen. Ubijal me je ob?utek, da s tem, ko sem za?el hoditi v službo, postajam tuja last. Kaj ostane od življenja, ?e je vsa svoboda omejena na tri
Kadar mesto trpi za ob?utkom majhnosti, kadar resni?no trpi, iz dveh fakultet in pol naredi univerzo. Ko potem ob edini cesti v kraj z veliki ?rkami piše »univerzitetno mesto«, se to da prebrati na samo en na?in: »Dobrodošli v provinci!«. Lepo je na deželi. Zdaj se redno vozim v tak kraj, v katerem so pred letom dni ustanovili novo Univerzo. O nivoju te ustanove cenite po meni, ki tam pou?ujem.
Njegove ustnice so ob prvih dotikih neodzivne. Hitro se je omeh?al in za?el vra?ati poljube. Držal sem ga za nadlakti, on mene za rebra. Roke so mirovale, delovale so samo ustnice, jezik in o?i. In dogajalo se je dovolj, ve? kot dovolj. ?ar prvega sre?anja! Vsak dotik ustnic je bil nabit s strastjo kot z elektriko – toliko, da ni prasketalo okoli naju. Vsak poteg z jezikom – lepljiv od slasti.
Ko sem dopolnil osemnajst let, je moj ti? presegel 22 cm v erekciji. Vsako no? sem si ga metal na roko, da je postajal vse trši in daljši. Vlekel sem ga, stiskal, ožemal in ko mi je za?elo prihajati, sem se odkril in si predstavljal, da bo moja sperma treš?ila v strop. Kako super je bilo! Spominjam se, kako sem si želel, da bi se lahko polizal po glavici. Predstavljal sem si, kako ga fafam, kako
»Lu?i?«»Svetijo …«»Kamera?«»Te?e …«»In akcija …«To so zadnje besede pred za?etkom moje prve vloge. Igranje v eroti?nem filmu. Po?util sem se ujetega v sceni, v katero svetijo lu?i in režije v ozadju prakti?no ne vidiš. Vsaka tvoja poteza je v središ?u pozornosti. Za?etnik se hitro izgubi v prizoriš?u dogajanja, ?eprav je to le velika postelja z žametnimi bež prevlekami in s perjem
Tiste dni smo hodili v vojsko mladi, takoj po srednji šoli. Jasno, naša jajca so bila polna ves ?as in marsikdo, ki ima sicer rad punce, je rad videl, da mu ga je kdo potegnil ali pa je nategnil kako mlado ozko rit. Sam izkušenj s fanti do vojske nisem imel. No, enkrat sva s sosedom drkala skupaj, ampak gledala sva staro švedsko hetero porno revijo. In tako sem nekega lepega pomladnega dne
Moje honorarno predavateljstvo ima tudi sen?ne strani. Ena takšnih je, da moram v prazno ?akati študente na govorilnih urah. Med letom ne pride nih?e, res nih?e. Zdaj, ko jih je pol padlo na prvem izpitnem roku, kapljajo z vprašanji, ki bi jih bili morali postavljati pri vajah. Sodobni študentje pa?, ki najprej pridejo na turisti?ni ogled izpitnih pol in šele potem odprejo zvezek z zapiski
Imam moža! Zabavno. Moj Ken mi je na za?etku najinega druženja povedal, da se ho?e poro?iti. Pred dvema tednoma je to izpeljal. Jasno, da se ni poro?il z menoj. Poro?il se je z dekletom iz svojega kraja. Ken je v resnici Kenan. Iz Bosne je. V njegovem kraju ne pride v poštev, da bi imel moški karkoli z moškim. Mestece je majhno, tega tam ni, tako pravi. ?e bi se spozabil, bi nehal obstajati. Ne
»To bomo še videli,« sem si rekel s mislih. Pred njim sem se delal, da sem pripombo preslišal. Pletel sem se z njegovim jezikom. Imel je resni?no dolg, ?utno gibek, nadarjen jezik. To se tako redko sre?a… Ne, da bi njegovo zamisel apriori zavra?al, a ta samozaverovanost se mi je zdela malo za malo. Malo mi je bila tudi vše?. Ampak ?util sem nenavadno željo, da bi se jaz zavrtal v njega, med
Predstojnik me je poklical v pisarno in mi povedal, da je nalogo zaupal meni. To pomeni, da mi jo je naložil. Ker se zanese, da take re?i naredim solidno in do roka. Ni? nisem bil vesel. In koliko vožnje! Tega absolutno ne maram. Poskusil sem se izgovoriti, da bi tako delo bolje opravil kak geodet. In je šef rekel, da sploh ni problem in da dobim geodeta, ki mi bo pomagal. Smola, izogibalnega
Tedni so minili, kar je bil zadnji? v moji postelji. Ko se pono?i zbudim, v razgreti blazini še vedno ?utim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v ?repinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim
Bila je zima. decembrski ?as, mi vedno vzbudi posebne spomine na otroštvo. Novoletna smre?ica, izbrano okrašena. V kuhinji mama pripravlja boži?no ve?erjo, samo da smo vsi skupaj in se imamo lepo. Ljubil sem praznike. Takrat. Ko mi je bilo res noro dolg?as na Planini, kjer živim, sem se odlo?il da grem na splet in tam poiš?em svojo sorodno dušo. In glej ga zlomka… že po nekaj klikih, se z nekom
»Ti – poro?en?«»Ja,»je odgovoril z najbolj normalnim glasom na svetu. In po hipu dodal:»Je s tem kaj narobe?«»Narobe? Ne, ne. Ni? narobe. Samo…«»Samo?«»Samo… Nekam mlad se mi zdiš.«»Sedemindvajset.«»Mlajši si videti.«»Ne poznaš nikogar, ki bi se poro?il pri petindvajsetih?«»Ne vem. Pojma nimam. Nekateri pari s sploh ne poro?ijo.«»V?asih se poro?iš – zaradi drugih.«»
Bil je lep son?ni dan nekaj dni pred zaklju?kom šol.
Lansko leto sem bil na Zlatnih stijenah pri Puli. Poiskal sem nekoliko samotno mesto na skalah, kjer sem se nag son?il. Pod mano je bil maj?ken zaliv s smaragdno vodo. Ko mi je bilo prevro?e, sem šel dol in plaval. S seboj sem imel veliko poletnega branja. V hladilni torbi sem imel pija?o, rad sem kadil. Približal se je lep mladeni? in me prosil za ogenj (vatru molim...). Nisem kar tako dosegel
Vše? so mi in ambiciozni moški cilj, vše? so mi hotenja in na?rti, najbolj mi je vše?, da jih uresni?ujejo, si spreminjajo svet tako, da jim služi. Da je Matej moški, ki lega z moškimi, vem po spletu okoliš?in. Ne pre?itaš ga po kretnji, govoru, drži, karakterju. V sebi ima konvencionalno moški naboj. V njem je energija vse ?as v pripravljenosti, tako kot v nabiti pištoli.V vsakdanji
Hodil sem na odbojko. Eno leto. Ne bom olepševal, bil sem slab, zato sem se že ob semestru odlo?il, da bom vztrajal samo do po?itnic. Da sem bil slab igralec, je imelo svojo dobro stran: med tekmami v glavnem sedel na klopi. In gledal druge, lahko zelo natan?no in doživeto. Tudi med treningi nisem imel o?i zaprtih, da ne bo pomote. Moja prozornost je bila namenjena predvsem enemu, ime mu je bilo
Janki? je prijazen. Pozoren. Predan. Redno telefonira. Pošilja sporo?ilca. Slikice s poti. Z navdušenjem me vsakokrat objame, ko zapreva za seboj vrata stanovanja. Z zanosom se ljubi z menoj. Rad ga objamem, ko prideva skupaj. Verjetno je marsikomu vše?. Ima dobro službo in urejeno živi. Je neprisiljeno ljubezniv. Je za pogledati. Redno se mu?i v fitnesu, kar se mu vidi. Ni mi ?isto jasno, ali
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
Kmalu je nastopila zima z ledom in snegom. Stadion je opustel. Kaj je bilo z Jožkom, nisem vedel. Da bi šel zvonit in vprašat, mi ni prišlo na kraj pameti. Imam nekaj dostojanstva in ?asti in ni mi bilo do tega, da bi se šel izkazovat zanimanje gnoju, ki mi ni hotel niti odzdraviti. Ne glede na to se mi je globoko vsadil. Kot sem že rekel, si od njega nisem ni? obetal, a fant je nagovoril mojo
Prvi hip nisem razumel, za kaj gre. Ko me je potegnil za roko, me je spodneslo, da sem komaj ulovil ravnotežje. Že sva bila pri grmovju , zaš?itil sem si o?i z notranjim delom komolca proste roke, on me je vlekel in jaz sem na slepo stopal za njim. Upal sem, da se ne bom ob kaj spotaknil. Ko je Jožko obstal, sem odprl o?i. Znašel sem se na skriti strani transformatorja, kjer je proti cesti
Listi so odšušteli, veje so se umirile in za transformatorjem sem ostal sam. Težko nebo je pritiskalo, zapihal je tisti veter, ki napoveduje, da se bo v kratkem vlilo. Jaz sem bil iz sebe, pretresen zaradi ?udne mešanice vtisov. Nisem si mislil, da bom v resnici kdaj segel Jožku v hla?e – v domišljiji sem mu jih ni?kolikokrat vlekel proti kolenu, a to je nekaj ?isto drugega. Še manj sem
Vsi ti prvi?i… Prvi? za prvi?em. »V razpuš?eni, trudni vrsti…« Skratka: na koncu je priznal, da je bilo ?isto v redu.»Stvar kondoma,« sem mu rekel.In si mislil: »Še zdale? ne samo kondoma.«Še sem ?epel pred njim. Gledal sem, kako si je snemal gumo. ?udno si jo je snemal. Ni je odsvaljkal. Za rob je vtaknil palca, široko raztegnil in še na tri?etrt trdega vlekel ven, kot bi ga jemal iz
Moja punca je že od za?etka vedela za moje biseksualne fantazije. Nikoli jih sicer nisem uresni?il z moškim, vendar je Niko to izjemno zabavalo. Rada je nadela strap-on in zahtevala od mene, da ga vzamem v usta in me nato divje poseksala z njim. Tovrstne igrice so jo vedno pripeljale do norega vrhunca, da ne govorim o mojem! No, v?eraj me je Nika klicala v službo in mi naro?ila, naj po službi
»Ostal sem doma, da bi lahko v miru naredil eno re?, ker je v službi ves ?as kraval,« sem mu razložil. Ne vem, ali je on potreboval razlago, mislim, da sem jaz ?uti dolžnost pojasnjevati. Ker to je res: ko sem pred petnajstimi leti prišel v službo, je bil ljubi mir. Zdaj vsakih deset minut ?ivkne elektronska pošta, na katero je treba takoj odgovoriti, sicer je urgenca po telefonu. Vsi neumestni
Pomislil sem na Alija. Lokalni vodi? je. Fant v moškem telesu. Kon?al je neko srednjo šolo in sanjari, da bo šel študirat jezike in da bo odprl svojo turisti?no agencijo. Ne bo je. Nima ne vez ne denarja, da bi šel študirat v oddaljeno prestolnico. In premehak je za biznis. Da ne bo pomote: v telo je trden, ?vrstih vitkih udov, širok v ramena, stoji pokon?no, ima nek nepremakljivi ponos v sebi.
Pozno popoldne sem v bližini planinske ko?e na soncu zaspal in se zbudil proti ve?eru. Še slabe tri ure sem rabil za sestop, zato sem pohitel (pa saj - poleti je dan dolg). Opazil sem, da so drugi planinci že pospravili in šli, da sem torej zadnji. Imam dovolj kondicije, zato sem se naglo spuš?al. Po uri hoje se je stemnilo, zapihal je veter in nekaj kapelj dežja je odnekod prineslo. Kakih sto
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Kon?no sva se dobila. Noben ni imel ?asa, ti s punco živiš v študentu, jaz pa imam družino. Ampak danes dopoldne pa je šlo. Kot je dogovorjeno, te poberem na avtobusni postaji. Res si mi vše?: lep trebuš?ek, simpati?en fant. Poznaš pot in se zapeljeva proti zapuš?enemu parkiriš?u. Ustavim in ?akam na ukaze. Sedeže potegneva naprej in se preseliva na zadnje sedeže. Ti sedeš, ja se pa uležem
vro? poletni dan, ura se je bližala 21 uri zve?er, v ozra?ju je bilo vse nabito s polno pozitivne energije, ko smo sedeli na moji pojstelji, se zabavali ter pili pivo, bil je prav božanski ob?utek na desni strani so sedeli štirje in na moji levi trije fantje, vsi nabiti s svojo eroti?no energijo in po?asi mi je roka zdrsela do budija po laseh in nato po vratu, mikico sem mu kar strgal s telesa in
To je bilo nujno. Nisem ve? zdržal. Fantov žebelj sem moral videti. Brez odlašanja sem mu potegnil spodnjice do kolen. Izsko?il je – beti?. Ni? posebnega po dolžini, toda tako mil, s tako nežno, tanko, bledo kožico… In divje ?rnimi, zavitimi dla?icami, ki so obraš?ale koren onéja ter polje nad njim. Jajca – tudi v tako nežni, beli vre?ici in s kratkimi dla?icami na sebi. Ko sem ga osvobajal
Vstanem iz stola...se sprehodim, kot da bi me nekaj motilo si popravim ovratnik majcke, vendar tesnoba ne izgine...ponovno se usedem. Sedim...razmisljam oz. poskusam razmisljati in v trenutku, ko ujamem misel, mimo prileti nova, zopet novejsa in tako v nedogled. Vse skupaj je zmesnjava...se premaknem na stolu vse me moti..ponovno vstanem in z neznanimi gibi poskusam priti do konca sobe, da bi
Katja, saj ti ne more uspeti! ?eprav: mogo?e je vse. Vse. Ker ?e ti uspe, te bom… Davor bi me moral poklicati pred tremi urami. Ni me poklical. Obljubil je, ja. Ena pono?i je. Ne spi se mi še ?isto ni?. Ne zaradi popitih kav. Jasno, midva ne moreva biti ve?no skupaj. Vseeno: zdaj bi bilo prehitro. Naj še malo traja. In kaj se mala praska, kjer je nima kaj srbeti!Moj odnos z Davorjem je zgodba
Bilo je proti koncu poletja med sprehodom po osamljenem gozdi?ku, po odlo?itvi da zaideva malo v naravo zve?er, ko se hlad za?ne spuš?ati nad dolino. Oba rahlo potrebna saj je v poletnih dneh težko drkati ali seksati v vro?ini.Na pol poti, ko je vro?inski val že pojenjal, so se za?eli oglašat najini potrebni lul?ki, kateri so do sedaj že napol otrdeli. Zaželela sva si malo postati in uživati v
Po tem ko sva si s sosedom obdelala ti?e, sva se nekaj dni posvetila svojim puncam. Ti dnevi so bli samo ljub?kanje in ni? drugega. Po enem tednu sva se spet dobila, ko je on bil sam doma. Ko sem prišel k njemu me je do?akal samo v gatah. Takoj sem vedel kaj ima v mislih. Približal sem mu se in pokleknil toda ustavil me je in rekel, da tokrat ima nekaj drugega v mislih. Pogledal sem ga in videl
Prvi?… Kateri prvi?? Prvi?ev je mnogo. Se sploh kdaj nehajo? Kdo ve, verjetno je to odvisno do radovednosti. Baje se tudi umre enkrat prvi?. Ampak tisti prvi? prvi?? Tudi ta pri meni ni bil samo eden.Eden sem mi je dogodil na avtobusu. Bil sem gimnazijec, hudo zelen gimnazijec. Moje seksualne izkušnje so bile omejena na lastnega ti?a in vsakodnevne operacije z njim. V šolo sem se vozil z
Danes sem pa? doma in o?itno vendarle ne dovolj bolan, da ne bi zmogel malo fantaziranja, zato vam podarjam prvo gej zgodbico na tem bloggu. Upam, da vam bo vše? in da si zaželite naglas kdaj še kakšne. No? ima svojo mo?. Na študentskih izletih sploh. In prav tam sem se znašel z njim v isti postelji. Najini postelji. Zatipal sem ga poleg sebe, v tej isti postelji. Bil je urejen, poznalo se mu je,
Takrat sem delal na ministrstvu. Za umret dolgo?asno, družbeno nekoristno, a glede na koli?ino vloženega dela dobro pla?ano. V?asih si je treba v življenju odpo?iti in nabrat mo?i za kaj bolj smiselnega. Tista služba je bila naporna zaradi intrig. Toliko spletk, babje hudobije in nesmiselnih spopadov za vsako malenkost, ki postanejo razumljivi šele, ko spoznaš zakulisje, nisem doživel ne prej ne
Zelo je bil crkljiv. Pravim bil, ker ga ni ve? na spregled. Dovolj dolgo ni prišel, da vem, da ga ne bo ve?. Potepel se je drugam. Gotovo se zdaj stiska h komu drugemu, drema in prede v njegovem objemu. Morda pomiva posodo, brklja po kuhinji in ga osre?uje s predano bližino. Ali pa se prav ob tej uri z njim pari, burno in glasno, kot to delajo ma?ki. Mi je kaj zameril? Naveli?ati se me skoraj ni
Navežeš stik, se meniš in zmeniš, prideš na prvi zmenek in ga ni. Deset minut. Dvajset minut. Pokli?eš. Telefon izklju?en. Klel sem kot Madžar. Takšni virtualni kljukci si zaslužijo kazen, vzgojno, ostro, da bi jo pomnil! Ja, iz islamske republike bi bilo treba uvoziti vod izurjene nravstvene policije, pa naj prevarante izsledi in jih nažge po podplatih… Še bolj sem bil jezen nase. Sam sem si bil
O živjo, kaj pa ti tuki« »Ah, kr tako sem se mal oglasil, že dolg ?asa nisem bil pr teb na obisku« »Lepo, lepo, kr naprej« Šment, njega pa res nisem pri?akoval. Pa ne, da me je spet prišel dražit. Kot da bi vedel, da me njegova prisotnost vznemirja in da bom spet potreboval tedne, da ga bom iztisnil iz svojega spomina. Dons zve?er si ga bom spet vrgel na roke. Tokrat ne bom potreboval
Nisem se mogel usesti in ?akati. Še stati nisem mogel pri miru. V nekaj minutah sem si po nepokošeni travi uhodil potko. Med prsti sem drobil vrši?ke, ki sem jih lomil z grmovja na robu travnika. Postopal se gor in dol ter metal koš?ke razlomljenih vejic med ivanjš?ice, zlatice in tiste rozaste rožice, petelin?ke ali kar so. Še šest minut do enajste. O jutranji rosi in svežini ni bilo ve? sledu.
Prizgem luc in stopim v kopalnico. Popravim brisaco, ki visi nekam cudno na obesalu in stopim pred ogledalo. Kje imam kremo, ze spet moram namazati ustnice, si recem. Ta labelo ni za nikamor, kar naprej suhe ustnice, bolj ko mazes bolj se ustne susijo. Se dobro da sm si kupil to kremico. Si namzem ustnice, jo spravim v zep in ponovno preverim, ce je obraz dobro obrit. Kot dojenckova ritka, recem
Za sabo sem imel naporen dan. Bil sem zmatran in brez energije. Za mano je bil res kur?ev naporen dan. Za povrh sega so še me kolegi klicali naj pridem z njimi žurat. Ker so že res zatežili in obljubili noro zabavo sem se odlo?il, da grem vsaj za malo pogledat. In sem šel. Po nekaj kozarcih pija?e sem spoznal, da je to ?isto navadno druženje. Sploh ni bilo zabavnega vzdušja, brez kakršne
Johanca« je pet minut od moje službe. Je najbližji lokal, kjer se lahko spodobno usedeš in slišiš sogovornika. Inštitutski smo v gostilni stalni gostje. Tudi jaz grem v?asih tja med malico. In pri Johanci sem ga spoznal. Nepri?akovano. Tja je prišel na novo v službo.Prvi? sem ga videl, ko se je pojavil na vratih sobe. Vstopil, obstal. Slok, vzravnan. Zbran. Šel je s pogledom po mizah,
Stopal sem po poti pri?akovanj. Bo kaj? Ne bo ni?? Potipal sem se po hla?nih žepih. Moja sveta trojica, denarnica, klju?i in kondomi, je na svojem mestu. Kondomi za vsak primer. Da mi na bi bilo žal, ?e bi se kaj prikazalo.Kazalo ni na ni?. ?isto ni?. Kar ni ni? boljše oziroma je slabše: upokojenci. Nasmihajo se mi. Migajo. Ne razumem. Da bi šel z njimi iz so?utja? Iz usmiljenja? Mi
Odpeljal se je v svojem avtomobil?ku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.Ja zavarovalniški agent. Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h
Kaj naj to pomeni? Zakaj se ne oglasi? Obrnil sem se stran od vhodnih vrat in pogledal po uli?ici proti glavnemu trgu. Dan se je bližal koncu, po vrtovih gostinskih lokalov so se prižgale prve lu?ke. Lep, prijeten, miren poleten ve?er se je naredil po razbeljenem dnevu. To je tistih nekaj tednov, ko celo zrak v mojem zadrhti in ko se zdi vse mogo?e; ko se ve?ernega razpoloženja na ulicah dotakne
Si bo premislil? Me bo postavil pred vrata? Je sploh kaj premišljeval ali me je samo gledal? Me je morda presojal in preudarjal, kakšna je moja posteljnouporabna vrednost? ?as je stal nepremi?no in on z njim. Ker se ni ni? zgodilo, sem za?util, da me ne bo nagnal. Niti na finejši na?in odsloviti. Premaknil se je. Po?asi. S pogledom uprtim v moje o?i. Zona mi je šla po hrbtu. Stisnilo me je.
© 1995-2024 FREYA Communications, Inc.
ALL RIGHTS RESERVED.