Prvi dan, ko je nastopil službo, ga je šefica ga je vodila od pisarne do pisarne in mu predstavljala sodelavce. Takoj sem si zapolnil ime, kar je zame dosežek: Simon. Kako bi si ga ne! Pripravniki tako ali tako gledajo v svet z velikimi o?mi, ta pa je imel velike in tako nenavadno rjave. Svetlo rjave. Kot med. Tudi lase je imel svetlo rjave in ker je bila jesen, so bili še posvetleni od poletnega sonca. ?e bi imel daljše, bi se mu zavili v kodre, tako pa so bili samo valoviti. Nosil je ?isto kratko bradico, bil je kot iz škalice in z eno besedo sr?ek.
Ne, nobenih na?rtov nisem imel z njim. Le kako naj bi jih imel! O njem nisem vedel ni? in takrat imel sem druge kadrovske na?rte. Na misel mi ni prišlo, da bi šel sondirat teren, ali bi bil novi sr?ek sploh za stvar. Nikoli nisem pogledal stran, ko je Simon hitel po hodniku s šopi papirja v roki. Ko me je brez suknji?a prehiteval na stopniš?u, ga je bilo sploh lepo pogledat v tisto maj?keno ritko. Pri tem bi zaradi mene lahko ostalo.
Delal je v sosednjem oddelku. Zgodilo se je, da je za?el hoditi na malico s sodelavcem iz tistega oddelke. S tistim sodelavcem, s katerim si navadno sedala za isto mizo v menzi, kjer sva si svojimi šalami razbijala monotonijo birokratskega delovnika. In je Simon za?el prisedati k meni, tudi ko sva bila sama. Zgovoren je bil, tudi kar duhovit. Prisežem, da nisem nikoli namigoval in kakorkoli nakazoval, da si ga predstavljam brez suknji?a in kravate v kakšnem ?isto druga?nem kontekstu. On pa je govoril in govoril, najraje o svojem dekletu in o tem, kje sta bila in kaj sta si privoš?ila. Te zgodbice so bila zame popolnoma nezanimive, imel sem pa med poslušanjem priložnost, da si ga lahko v miru ogledujem. S pogledom sem se pasel po njegovem obrazu, preu?eval, kako si je spet druga?e prirezal bradico, drsel po njegovem nosku, obrveh, zaliscih, vratu. Postaven de?ko je bil. Precej droban, a skladen in lepo razvit. Domišljijo so mi zelo zaposlovale njegove roke; imel je tanke prste, a široke dlani.
Potem sem izposloval, da so ga dodelili za ?lana projektne skupine, ki sem jo vodil. Sre?evali smo se dvakrat tedensko. Osupel sem bil, kako s svojega poklicnega podro?ja ni? ne ve in ni? ne zna – o?itno v našem šolskem sistemu res vsak pride do diplome. Bil je pa sr?kan in ljubezniv, popolnoma neuporaben a tudi povsem neškodljiv. V?asih ob sebi trpimo nekoristne re?i, ?e nam lepšajo življenje. Ja, Simon je bil takšna lon?nica, ki je delala življenje v sivih pisarnah in sejnih sobah ministrstva prijaznejše. Z lo?nicami ne seksamo in jih imamo kljub temu radi.
Po neki abotni seji se je za minuto zadržal pri meni v pisarni. Grozno je bil hud, ker je šefica pred vsemi popljuvala njegove izra?une. Malemu je res naredila krivico in to še brez vsakih manir, kakor krampu priti?e. Prizadet je bil. Pridušal se je, da je odurna in odvratna in sploh in oh. In da z njo ne bi seksal za nobeno ceno. Tudi ?e bi bil eno leto zaprt brez ženske, ne. In da bi že rajši z mano. Debelo sem ga pogledal. Takoj je dodal: »Ali pa s krokodilom.« Rekel je adijo in še ves razburjen odfurjal ven. V lepo živalsko druš?ino me je postavil. Njegova pripomba o seksu me je zmedla. O seksu se v službi nisem pogovarjal z nikomer in na ?elu mi ne piše, s kom in kako spim. Poleg tega sem se obdal z visokim zidom spodobnosti, za katerim sem imel ljubi mir. Pa se nenadoma pojavi krokodil?ek Simon?ek…
Pred vrati so bili novoletni prazniki in zadnji delovni petek je bila napovedana službena zabava. Znana scena: sejna soba, trgovinski piškoti v plasti?nih škatlah, narezek iz delikatese ter steklenice janževca. Bog pomagaj, a se spodobi po službi ostati in dokazati lojalnost kolektivu. ?e ob takšnih priložnostih jem in pijem, me boli želodec. Pomenkoval sem se o predlogih zakonov, pravilnikih in predpisih, programih … Bolj zanimivo je bilo opazovati šefico, ki se je tisto pozno popoldne trudila biti prijazna in ljudska. Ni ji pristajalo, narejeno je bilo do amena. Ker je piškotke pridno vlažila z vinom, je kmalu udarila na dan njena prava narave. Naenkrat je govorila samo še ona in z glasno ter oblastno razlagala o zadnjih po?itnicah na Kanarih in v Šarm al Šejku. O hrani, ki je zani?, o sobaricah, ki so nemarne, o taksistih, ki goljufajo. Potem se je razgovorila o golfu. Vsi so je brez besed gledali in poslušali o grinih, njenem patanju, hendikepih. Gledal sem obraze sodelavcev, na katerih se je brala mešanica ob?udovanja, zavisti in prezira. Ko sem prišel s pogledom do Simona, sem se zdrznil. Mali me je gledal v o?i, mirno in z zanimanjem. Kaj mu je? Spustil sem pogled in ga spet dvignil. Še vedno me je gledal. Spreletela me je nelagodnost. Nekaj sem za?util v zraku. Zalotil sem se, da sem se na stolu nemirno presedel.
Zapel sem si zadrgo in se obrnil do pisoarja, ko so se vrata straniš?a oprla. Vstopil je Simon. Postal sem. Med nama sta bila dva koraka – saj veste, da so lahko na ministrstvih avle ?im ve?je, morajo biti straniš?a toliko manjša. Obstal je tudi on. So pogledi, ki jih ni mogo?e narobe razumeti. Stala sva in se gledala, za sekundo, ne ve?. Potem je on stopil naprej, da bi prišel mimo mene do pisoarja. Z levico sem se naslonil na nasprotno steno in mu zaprl pot. Prostor je bil neskon?no tesen. ?as se je ustavil. Gledal sem ga naravnost v o?i in ?util, da moj pogled seže v sredico njegove zavesti. »Simon, a te še vedno ne zanimajo luknje in luknjice gospe šefice?« Kratko je zajel sapo in obstal z napol odprtimi usti. Z desnico sem mu narahlo prekril usta. »V svoji pisarni bom.« S prsti sem zdrsnil ?ez njegove ustnice in bradico, s konicami prstov spolzel ?ez njegovo adamovo jabolko do kravate. Segel sem pod vozel in mu kravato z obema rokama poravnal, simboli?no zategnil in pogladil. V?asih sem tako hudi?evo pokroviteljski. In odšel.
V pisarni sem stopil za vrata in se naslonil na steno. Srce mi je razbijalo. Zadrževal sem sapo in vlekel na oko. Se bodo oglasili koraki? Slišal sem samo glasno govorjenje in smeh iz spodnjega nadstropja. V desni dlani so me še š?egetale in žgale š?etine Simonove bradice. Saj sem zmešan! Kakšne štose se grem? Panika! Živ?no sem se potolkel in pogladil po prsnem žepu. Kjer drugi nosijo okrasne rob?ke, imam jaz kondome. Majhen tesen žepek, iz njega nikoli ne padejo ven ob nepravem ?asu in na nepravem kraju. Ja, vse na svojem mestu. Morda bi le utegnil rabiti.
Tišina. Tema na hodniku, mrak v pisarni, kjer so se risali obrisi pohištva la zaradi cestne razsvetljave, ki je presevala skozi okna. So to koraki? Slišal sem samo še srce, ki mi je nabijalo v ušesi. Vrata so se neslišno odprla. Simon je s tipajo?im korakom stopil v pisarno. Ni me videl.
»Tu sem,« sem rekel skoraj šepetaje. »Zapri vrata.« Res jih je zaprl in se obrnil proti meni. Odlepil sem se od hladnega zidu in vro?i?en in nekoliko negotov stopil proti njemu. Skrivna, nedoumljiva sila naju je v trenutku potegnila v objem. Tesen, magneti?en. Najprej sva stala negibno zlepljena in drug drugega ?utila s celo površino najinih teles. Miže sem se predajal temu neskon?nemu prvinskemu užitku. Samo utripanje src, dihanje in toplota objetih teles. Ne, to je šele za?etek! Z zgornjim delom telesa sem se rahlo odmaknil od njega. Najine o?i so se že nekoliko navadile teme. Bil je nekaj manjši od mene. Nagnil sem glavo proti njegovim ustnicam. Dale? od tega, da bi se hotel poljubljati z vsakim moškim, a te ustnice sem preprosto moral imeti. Razumel je in bil za. Ko sva se sre?ela v poljubu, je treš?ilo. Za?ela sva se divje otipavati. Bradati moški me ni koli niso zelo vznemirjali, ampak ta kratka sladka bradica – to me je spravljalo iz tira, žgalo in podžigalo. Suknji?a sta zletela v kot. ?util sem, da se mali topi v mojem objemu kot ?okolada na vro?ini. Zrinil sem roko med naju in ga zgrabil za kravato. Držal sem ga zanjo kot teli?ka na povodcu. Držal gospodovalno in ga vlekel k pisalni mizi. Z ritko sem ga naslonil na rob mize in se sam spustil na stol. Tisti pisarniški stol na koleš?kih. Potegnil sem se bližje in mu obraz zakopal v ploski trebuš?ek. Potegnil srajco izza hla? in nestrpno odpenjal gumbe od spodaj navzgor. Odpel sem tri in potegnil konca srajce narazen. Ja, to je tisto! Kje se je kravata kon?evala, je imel fantè kožuš?ek, ki se je za?el prst nad popkom in se nato širil proti pasu na hla?ah. Z ustnicami in zobmi sem se zagrizel v ta kosmati okras, Simon je imel prste v mojih laseh in sopel. Odpasal sem ga. Hla?e so same zdrknile proti gležnjem. Segel sem v žep po kondom, ga odprl in za trenutek prijel z ustnicami, da sem lahko z obema rokama po?asi, po?asi vlekel njegove bokserice navzdol. Pamž presneti! V polmraku sem videl, da so bile potiskane s krokodil?ki. Ne, to ne more biti! Mali si me je privoš?il. Na ekspres sem mu potegnil spodnjice do kolen, mu v trenutku narolal kondom in za?el požirati njegovo vro?e meso. Bil sem ?isto iz sebe. Še dobro, da sem se pravi ?as osvsetil, da Simon drhti in hrope. Tako poceni in hitro je ne boš odnesel! Izpustil sem ga iz ust. Mali se je šele po nekaj trenutkih predramil iz zamaknjenosti in me vprašujo?e pogledal.
»Po?asi. Po?asneje!« sem šepnil. Prijel sem ga za ritnici in mu narekoval ritem, s katerim me je suval v usta. Zelo po?asi. Zelo po?asi. Godel je od užitka. Jaz tudi. ?vrsto sem ga držal za sr?kani mali ritnici. Bili sta goli, samo v razporku sem s konicami prstov ?util dla?ice. Z levico sem krenil naprej in se milimeter po milimeter pritipal do njegovega ritnega popka. Samo prislonil sem jagodo sredinca na vro?o to?ko. Njegovo godenje je prešlo v vzdihovanje. Vodil sem igro kakšno minuto, on me je ves ?as držal in v ritmu stiskal za ramena. Spet sem ga izpustil iz ust in vprašal: »Greva naprej?«
»A-hm« je bil njegov odgovor. Še zadnji? se ga posrkal vase. Šel z desnico gor do njegovih ust. Željno je popadel moje prste. Šele, ko so bili povsem spolzki od sline, sem se z njimi vrnil na prejšnje mesto. Ko je nasajen name sedel v mojem naro?ju, ni ve? dolgo trajalo. Suval sem kolikor sem mogel obzirno. Z levo roko sem bil pod njegovo srajco na hrbtu, v desnici držal njegovo nepopustljivo trdo meso in ga vodil h koncu. Sledil sem mu z nekaj sekundami zamika.
Ko je stal pred menoj, sem mu snel kondom. Ne jaz ne prej nisva opazila, da ga je imel na sebi do konca. Ko si je zapenjal hla?e in srajco, sem oba kondoma hkrati prijel s palcem in kazalcem, z njima pobingljal, da sem zbudil fantovo pozornost, ju skupaj zavezal in šepnil: »Združena za vedno.« To ga je o?itno zmedlo. »Midva?« je vprašal. »Kondoma,« sem mu pojasnil. Zvezani gumici položil na poskusni natis odlo?be, ki bo pognala k vragu novih 200.000 evrov državnega denarja, papir zme?kal in zalu?al v koš za smeti. Preden sva odšla, je za nekaj minut sedel k meni v naro?je. Naslonil se je name s hrbtom, glavo spustil vznak in mi jo položil k vratu. Trajala sva. Bilo je prelepo.
Zanimalo me je, kaj bo po praznikih. Dva dni ga ni bilo iz pisarne. Pustil sem ga pri miru. Tretji dan je prisedel k meni med malico. »Mirko, tisto zadnji? je bila napaka.« »A?« Pribor mi je skoraj padel iz rok. »No, pomota. Ne napaka, pomota.« »Aha.« sem si vzel trenutek za premislek. »Pa je bilo kar hudo vro?e, a ne? Se mi zdi, da zate tudi.« Ni se dal zmesti. »Ja. bila je vro?a pomota. Ampak huda pomota.« »Kakor veš, mali.«
Na ministrstvu sem vedril še dva meseca. Ko sem videval Simona, me je vedno zabolelo. Težko se je sprijazniti s tem, da si bil pomota. Saj nisem imel bogvekakšnih na?rtov z njim. A kdo ve, kaj bi lahko še bilo. Vedno je bole?e, ?e si odslovljen. Kaj se ho?e. Življenje je šport in poraze je treba sprejemat. ?e bi se hotel redno solziti in gojiti svetobolje, bi bil šel študirat primerjalno književnosti. Sem izbral tehniko. Ko sem zaklju?il projekt, sem v poro?ilu pod svoj delež podpisal Simona. Mu bo koristilo, ko bo hotel napredovat. In da bo vedel, da mi je tudi tisti en fuk z njim nekaj pomenil.
Biksen
.....Sedim v službi, v svoji pisarni,katera ima steklene stene,tako da ima ?udovid pogled na sodelavce, obiskovalce,mimohode?e,....Sodelvaci,obiskovalci,kateri se zavedajo,da jih lahko vidim(oni me seveda NE),se obra?ajo k moji pisarni in mi pozdravljajo z nasmehom, med njimi je kr neki dobrih mrh,ki so seveda vredne svojega ogleda, greha,...ampak kako jim nja povem, da me ne zanimajo kaj preve?,
Gledal me je dolgo, neposredno v o?i in ni odmaknil pogleda. Kakor, da bi vedel, da se po?utim malce nelagodno. V glavi mi je vrelo od razmišljanja, ali mogo?e ?loveka poznam. Je to moja stranka v službi? Gotovo bi se ga spomnil. Me je videl po televiziji, v ?asopisu? Mrzli?no sem iskal ustrezno rešitev, on pa je kar stal na drugi strani ceste in gledal proti meni, ko sem na prostrani terasi
Odrasla leta prinesejo s seboj telefonske številke. Takšne, ki jih zavrtiš in ti on ali ona drugi strani ne re?eta ne. Sošolci, nekdanji sodelavci in znanci plezajo na položaje. Koristno je poznati ljudi. Vendar socialne mreže ne delujejo same od sebe, vanje je treba vsaj malo vlagati. Recimo tako, da sprejmeš vabilo na piknik kolegov iz bivše službe. To je bil zdaj vir moje slabe volje. Že
Po študijskem programu sem moral opraviti prakso. Izbral sem podjetje na Štajerskem – ?e se da, izberem težjo pot, to se mi je vedno obrestovalo. Bil sem na tesnem z denarjem, štel sem tolarje in se zato vozil z avtobusom. V nedeljo popoldan tja, v petek popoldan nazaj. Sobo mi je priskrbela firma, v kateri sem delal. Podobno kot študij je bila tudi praksa vaja iz vztrajnosti in trpežnosti.
Z Andrejem sva se spoznala na enem izmed gay portalov, ko je on odgovoril na moj oglas. Že ob prebiranju njegovega sporo?ila sem zaslutil, da je Andrej resen. Sporo?ilu je priložil še svojo fotografijo, seksi fotografijo. Bil je to?no moj tip moškega. Starejši, imel je namre? to?no 50 let (jaz 35), ni bil presuh, niti debel. Visok, imel je malo bradice, druga?e po telesu bolj neporaš?en, tudi
S frendi smo bili na gay žurki. Vzdušje je bilo super, dobra muska, veliko hudih tipov. Ogromno smo plesali in tudi kaj spili. Prijelo me je lulat, zato sem šel na WC. Stopil sem do pisoarja, kjer je že stal en mlad ?efur?ek. Odpel sem kavbojke, dal ven mojega ti?ka in za?el scat. Pogledal sem k sosedu in videl kako iz obrezanega kurca te?e curek urina. O?itno je imel ?efur?ek poln mehur, ker je
Na postelji je ?epel na vseh štirih. Vzburjen do konca. Že ob misli, da je za njim stal Samo, moški z definirano postavo, mu je kurac štrlel po konci in se mu drgnil ob njegove radiator?ke. Samo ga je gledal in razmišljal, kako naj se loti tega mladca. Naslonil se je na rob postelje. Samo je za?util njegovo bližino in nagonsko trznil. Samo ga je rahlo pobožal, se sklonil k njegovim ritnicam in
En moj kolega zna šivat. ?eprav naj bi znal šivat že njegov o?e pa stari o?e, se je men kljub temu to vedno zdelo tako babje opravilo. Tako sem mu nosil šivat razne zadeve: strgane hla?e, najljubše srajce in seveda »lucky shorts«, kadar sem nosil te svoj sre?ne gate sem vedno lahko ra?unal na kako bejbo, da mi je olajšala napetost v hla?ah. Tako sem nekega dne prišel k njemu, kar tako. Kot
Nekoliko je pomajal z glavo in ni premaknil o?i z mene.»Kje si hodil pred dvajsetimi leti?«Jaz sem gledal njega, ki se ga ne morem do konca nagledati. Ki ga ne morem zares zapopasti. Ki mi ostaja uganka.»Pred dvajsetimi leti? Joj, pred dvajsetimi leti… Takrat sem gorel v ognju svoje vélike ljubezni, ljubezni mojega življenja. ?e bi se takrat spotaknil ?ez tebe, te ne bi niti opazil.«S
Sprehajam se po parku, narava se prebuja v vsem sijaju, sonce sije, toplo mi je. Med potjo se usedem na enem izmed nešteto števil klopi na parku. Med posedanjem sem si ogledoval po parku sem opazil, da na sprehajalni poti hodi zelo postaven mladeni?, v sebi sem si želel, da bi on usedel na moji klopci, glej ga zlomka, usedel se je ravno na moji klopi. Obnašam se, da ga ne opazujem, s koti?kom
Imeli smo ministra, ki si je zamislil e-upravo. Malo mi je mar zanjo. Baje se e-uprava trudi, da bi bila prijazna do državljanov. Olajšala naj bi življenje, prihranila poti, omogo?ila, da ne izgubljamo ?asa. Na moje življenje nima vpliva, tudi ?e bi e-uprave nikoli ne bilo. Fu?ka se mi zanjo!Jaz sam sem si zamislil policaja. Spoznal sem ga na netu in si ga zdaunloudal. To je moj e-policaj.
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Bil sem bruc in sem hotel v enem dnevu videti ?im ve?. Cel dan sem bil na nogah, pretekal sem ves možne trge, razstave in knjigarne in bil temu primerno utrujen. Komaj sem ?akal, da bom lahko na poti proti Ljubljani zadremal. Vlak je odpeljal iz Zagreba okoli enajste zve?er. Bil je bil skoraj prazen in ni bilo težko najti praznega kupeja. Usedel sem se v kot pri vratih in se kmalu potopil v
Pozvonil je. Vedno kadar je pozvonil na tak zvonec mu je bilo za trenutek neuogdno. Ni ga mu?ila slaba vest, morda bolj slab ob?utek pri?akovanja in neznanega za vrati. Zaslišal se je kratek bzzz in potegnil je modra vrata k sebi. Po dveh korakih je že bil pred okencem za katerim se je prešerno smejal ne preve? privla?en pobrit bondinec. Dober dan, ga je veselo pozdravil z glasom, ki je bil prej
V popoldanskem soncu si ležal na malem travnatem koš?ku blizu plaže. Obrnjen si bil v drugo stran, zato me nisi videl kako sem prišel in blizu tebe odložil brisa?o. Vendar si kmalu za?util moj pogled in se obrnil k meni. »Mo?no sonce danes, kaj ne?«, si me vprašal. Bil sem presene?en da si me ogovoril. Še preden sem mogel odgovoriti, si me že vprašal: »Ob?utljiv sem na sonce, vendar ne morem sam
Štirje elementi? Skozi o?i današnje znanosti dokaj absurden domislek. A je nekaj na njih. Zemlja, ki jo tla?im, mi s mol?e šepe?e, naj dobro premislim, kako bom do takrat živel, ko se me bo polastila. Ogenj, zrak in voda niso groze?i, nagovarjajo me druga?e. Gore?i ogenj in teko?a voda me privla?ita sama po sebi, zrak me prevzame v obliki vetra, ki se zaganja v poletne krošnje. Kadarkoli se v
To je bil en tistih brutalnih ekspresnih orgazmov, ki ?loveka skoraj pokon?ajo. Hkrati z živalsko ejakulacijo sem mi je ulilo iz nosa. Slika sem je meglila, ker se mi je v o?eh je nabrala teko?ina. Ne, to niso bile solze, ki bi jih porodilo neko ?ustvo, šlo je za ekscesno izlo?anje teko?in skozi vse žleze in pore, kar se mi v?asih zgodi pri takem viharnem doživetju. V prsih mi je razbijalo srce
Nikoli prej nisem drkal preko telefona. Ampak nekje sem prebral, da je lahko tole tudi zanimivo in sem sklenil, da bom poskusil. In ker je na teletekstu komercialnih televizij baje najve? obiska, sem tudi sam dal oglas. Glasil se je:
Že od jutra sem brezskrbno sledil markacijam po zasavskih hribih in puš?al mislim, da so prihajale in odhajale iz moje zavesti. Dolgi sobotni in nedeljski izleti so bili moja rehabilitacija. Po tednu zahtevnega osemurnega ali deseturnega dela sem bil povožen. Ubijal me je ob?utek, da s tem, ko sem za?el hoditi v službo, postajam tuja last. Kaj ostane od življenja, ?e je vsa svoboda omejena na tri
Kadar mesto trpi za ob?utkom majhnosti, kadar resni?no trpi, iz dveh fakultet in pol naredi univerzo. Ko potem ob edini cesti v kraj z veliki ?rkami piše »univerzitetno mesto«, se to da prebrati na samo en na?in: »Dobrodošli v provinci!«. Lepo je na deželi. Zdaj se redno vozim v tak kraj, v katerem so pred letom dni ustanovili novo Univerzo. O nivoju te ustanove cenite po meni, ki tam pou?ujem.
Njegove ustnice so ob prvih dotikih neodzivne. Hitro se je omeh?al in za?el vra?ati poljube. Držal sem ga za nadlakti, on mene za rebra. Roke so mirovale, delovale so samo ustnice, jezik in o?i. In dogajalo se je dovolj, ve? kot dovolj. ?ar prvega sre?anja! Vsak dotik ustnic je bil nabit s strastjo kot z elektriko – toliko, da ni prasketalo okoli naju. Vsak poteg z jezikom – lepljiv od slasti.
Ko sem dopolnil osemnajst let, je moj ti? presegel 22 cm v erekciji. Vsako no? sem si ga metal na roko, da je postajal vse trši in daljši. Vlekel sem ga, stiskal, ožemal in ko mi je za?elo prihajati, sem se odkril in si predstavljal, da bo moja sperma treš?ila v strop. Kako super je bilo! Spominjam se, kako sem si želel, da bi se lahko polizal po glavici. Predstavljal sem si, kako ga fafam, kako
»Lu?i?«»Svetijo …«»Kamera?«»Te?e …«»In akcija …«To so zadnje besede pred za?etkom moje prve vloge. Igranje v eroti?nem filmu. Po?util sem se ujetega v sceni, v katero svetijo lu?i in režije v ozadju prakti?no ne vidiš. Vsaka tvoja poteza je v središ?u pozornosti. Za?etnik se hitro izgubi v prizoriš?u dogajanja, ?eprav je to le velika postelja z žametnimi bež prevlekami in s perjem
Tiste dni smo hodili v vojsko mladi, takoj po srednji šoli. Jasno, naša jajca so bila polna ves ?as in marsikdo, ki ima sicer rad punce, je rad videl, da mu ga je kdo potegnil ali pa je nategnil kako mlado ozko rit. Sam izkušenj s fanti do vojske nisem imel. No, enkrat sva s sosedom drkala skupaj, ampak gledala sva staro švedsko hetero porno revijo. In tako sem nekega lepega pomladnega dne
Moje honorarno predavateljstvo ima tudi sen?ne strani. Ena takšnih je, da moram v prazno ?akati študente na govorilnih urah. Med letom ne pride nih?e, res nih?e. Zdaj, ko jih je pol padlo na prvem izpitnem roku, kapljajo z vprašanji, ki bi jih bili morali postavljati pri vajah. Sodobni študentje pa?, ki najprej pridejo na turisti?ni ogled izpitnih pol in šele potem odprejo zvezek z zapiski
Imam moža! Zabavno. Moj Ken mi je na za?etku najinega druženja povedal, da se ho?e poro?iti. Pred dvema tednoma je to izpeljal. Jasno, da se ni poro?il z menoj. Poro?il se je z dekletom iz svojega kraja. Ken je v resnici Kenan. Iz Bosne je. V njegovem kraju ne pride v poštev, da bi imel moški karkoli z moškim. Mestece je majhno, tega tam ni, tako pravi. ?e bi se spozabil, bi nehal obstajati. Ne
»To bomo še videli,« sem si rekel s mislih. Pred njim sem se delal, da sem pripombo preslišal. Pletel sem se z njegovim jezikom. Imel je resni?no dolg, ?utno gibek, nadarjen jezik. To se tako redko sre?a… Ne, da bi njegovo zamisel apriori zavra?al, a ta samozaverovanost se mi je zdela malo za malo. Malo mi je bila tudi vše?. Ampak ?util sem nenavadno željo, da bi se jaz zavrtal v njega, med
Predstojnik me je poklical v pisarno in mi povedal, da je nalogo zaupal meni. To pomeni, da mi jo je naložil. Ker se zanese, da take re?i naredim solidno in do roka. Ni? nisem bil vesel. In koliko vožnje! Tega absolutno ne maram. Poskusil sem se izgovoriti, da bi tako delo bolje opravil kak geodet. In je šef rekel, da sploh ni problem in da dobim geodeta, ki mi bo pomagal. Smola, izogibalnega
Tedni so minili, kar je bil zadnji? v moji postelji. Ko se pono?i zbudim, v razgreti blazini še vedno ?utim njegov vonj. Kadar sem poten in grem z nosom med prste na desnici, ga imam še vedno tam, njegov vonj. Zalezel se mi je v kožo. In on pod kožo. Še vedno je tam.Zdaj lepim kose. Ne, nisem šel jaz v ?repinje, nisem tako krhek. Ko me je postavil na hladno, me je zajelo malodušje. Ne dovolim
Bila je zima. decembrski ?as, mi vedno vzbudi posebne spomine na otroštvo. Novoletna smre?ica, izbrano okrašena. V kuhinji mama pripravlja boži?no ve?erjo, samo da smo vsi skupaj in se imamo lepo. Ljubil sem praznike. Takrat. Ko mi je bilo res noro dolg?as na Planini, kjer živim, sem se odlo?il da grem na splet in tam poiš?em svojo sorodno dušo. In glej ga zlomka… že po nekaj klikih, se z nekom
»Ti – poro?en?«»Ja,»je odgovoril z najbolj normalnim glasom na svetu. In po hipu dodal:»Je s tem kaj narobe?«»Narobe? Ne, ne. Ni? narobe. Samo…«»Samo?«»Samo… Nekam mlad se mi zdiš.«»Sedemindvajset.«»Mlajši si videti.«»Ne poznaš nikogar, ki bi se poro?il pri petindvajsetih?«»Ne vem. Pojma nimam. Nekateri pari s sploh ne poro?ijo.«»V?asih se poro?iš – zaradi drugih.«»
Bil je lep son?ni dan nekaj dni pred zaklju?kom šol.
Lansko leto sem bil na Zlatnih stijenah pri Puli. Poiskal sem nekoliko samotno mesto na skalah, kjer sem se nag son?il. Pod mano je bil maj?ken zaliv s smaragdno vodo. Ko mi je bilo prevro?e, sem šel dol in plaval. S seboj sem imel veliko poletnega branja. V hladilni torbi sem imel pija?o, rad sem kadil. Približal se je lep mladeni? in me prosil za ogenj (vatru molim...). Nisem kar tako dosegel
Vše? so mi in ambiciozni moški cilj, vše? so mi hotenja in na?rti, najbolj mi je vše?, da jih uresni?ujejo, si spreminjajo svet tako, da jim služi. Da je Matej moški, ki lega z moškimi, vem po spletu okoliš?in. Ne pre?itaš ga po kretnji, govoru, drži, karakterju. V sebi ima konvencionalno moški naboj. V njem je energija vse ?as v pripravljenosti, tako kot v nabiti pištoli.V vsakdanji
Hodil sem na odbojko. Eno leto. Ne bom olepševal, bil sem slab, zato sem se že ob semestru odlo?il, da bom vztrajal samo do po?itnic. Da sem bil slab igralec, je imelo svojo dobro stran: med tekmami v glavnem sedel na klopi. In gledal druge, lahko zelo natan?no in doživeto. Tudi med treningi nisem imel o?i zaprtih, da ne bo pomote. Moja prozornost je bila namenjena predvsem enemu, ime mu je bilo
Janki? je prijazen. Pozoren. Predan. Redno telefonira. Pošilja sporo?ilca. Slikice s poti. Z navdušenjem me vsakokrat objame, ko zapreva za seboj vrata stanovanja. Z zanosom se ljubi z menoj. Rad ga objamem, ko prideva skupaj. Verjetno je marsikomu vše?. Ima dobro službo in urejeno živi. Je neprisiljeno ljubezniv. Je za pogledati. Redno se mu?i v fitnesu, kar se mu vidi. Ni mi ?isto jasno, ali
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
Škoda, da je tek asocialen šport. Vsak te?e zase, se prehitiš ali se sre?aš in to je ves. Nobene komunikacije. ?e koga redno videvaš, pride do tega, da si pokimaš v pozdrav. Ni pametne priložnosti, da bi koga na nevsiljiv na?in spoznal po imenu in z njim navezal stik. Ni nobenega skupnega preobla?enja, klepetanja, na?rtovanja, prepiranja, podoživljanja. Kaj šele sla?enja, tuširanja v sopari,
Kmalu je nastopila zima z ledom in snegom. Stadion je opustel. Kaj je bilo z Jožkom, nisem vedel. Da bi šel zvonit in vprašat, mi ni prišlo na kraj pameti. Imam nekaj dostojanstva in ?asti in ni mi bilo do tega, da bi se šel izkazovat zanimanje gnoju, ki mi ni hotel niti odzdraviti. Ne glede na to se mi je globoko vsadil. Kot sem že rekel, si od njega nisem ni? obetal, a fant je nagovoril mojo
Prvi hip nisem razumel, za kaj gre. Ko me je potegnil za roko, me je spodneslo, da sem komaj ulovil ravnotežje. Že sva bila pri grmovju , zaš?itil sem si o?i z notranjim delom komolca proste roke, on me je vlekel in jaz sem na slepo stopal za njim. Upal sem, da se ne bom ob kaj spotaknil. Ko je Jožko obstal, sem odprl o?i. Znašel sem se na skriti strani transformatorja, kjer je proti cesti
Listi so odšušteli, veje so se umirile in za transformatorjem sem ostal sam. Težko nebo je pritiskalo, zapihal je tisti veter, ki napoveduje, da se bo v kratkem vlilo. Jaz sem bil iz sebe, pretresen zaradi ?udne mešanice vtisov. Nisem si mislil, da bom v resnici kdaj segel Jožku v hla?e – v domišljiji sem mu jih ni?kolikokrat vlekel proti kolenu, a to je nekaj ?isto drugega. Še manj sem
Vsi ti prvi?i… Prvi? za prvi?em. »V razpuš?eni, trudni vrsti…« Skratka: na koncu je priznal, da je bilo ?isto v redu.»Stvar kondoma,« sem mu rekel.In si mislil: »Še zdale? ne samo kondoma.«Še sem ?epel pred njim. Gledal sem, kako si je snemal gumo. ?udno si jo je snemal. Ni je odsvaljkal. Za rob je vtaknil palca, široko raztegnil in še na tri?etrt trdega vlekel ven, kot bi ga jemal iz
Moja punca je že od za?etka vedela za moje biseksualne fantazije. Nikoli jih sicer nisem uresni?il z moškim, vendar je Niko to izjemno zabavalo. Rada je nadela strap-on in zahtevala od mene, da ga vzamem v usta in me nato divje poseksala z njim. Tovrstne igrice so jo vedno pripeljale do norega vrhunca, da ne govorim o mojem! No, v?eraj me je Nika klicala v službo in mi naro?ila, naj po službi
»Ostal sem doma, da bi lahko v miru naredil eno re?, ker je v službi ves ?as kraval,« sem mu razložil. Ne vem, ali je on potreboval razlago, mislim, da sem jaz ?uti dolžnost pojasnjevati. Ker to je res: ko sem pred petnajstimi leti prišel v službo, je bil ljubi mir. Zdaj vsakih deset minut ?ivkne elektronska pošta, na katero je treba takoj odgovoriti, sicer je urgenca po telefonu. Vsi neumestni
Pomislil sem na Alija. Lokalni vodi? je. Fant v moškem telesu. Kon?al je neko srednjo šolo in sanjari, da bo šel študirat jezike in da bo odprl svojo turisti?no agencijo. Ne bo je. Nima ne vez ne denarja, da bi šel študirat v oddaljeno prestolnico. In premehak je za biznis. Da ne bo pomote: v telo je trden, ?vrstih vitkih udov, širok v ramena, stoji pokon?no, ima nek nepremakljivi ponos v sebi.
Pozno popoldne sem v bližini planinske ko?e na soncu zaspal in se zbudil proti ve?eru. Še slabe tri ure sem rabil za sestop, zato sem pohitel (pa saj - poleti je dan dolg). Opazil sem, da so drugi planinci že pospravili in šli, da sem torej zadnji. Imam dovolj kondicije, zato sem se naglo spuš?al. Po uri hoje se je stemnilo, zapihal je veter in nekaj kapelj dežja je odnekod prineslo. Kakih sto
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Kot študent hodim plavat v Tivoli. Po plavanju vedno sledi tuš. Vedno se tuširam v skupnih tuših, tako da si lahko še malce pogledam tipe okrog. Danes je bilo bolj malo ljudi, tako da sem tudi pod tušem na za?etku sameval. Kar naenkrat opazil zraven mene tipa. Seveda ga takoj pre?ekiram. Star okrog 25 let, lepo poraš?en, videlo se mu je, da hodi kar dosti plavat, med nogami pa mu je visel lep
Kon?no sva se dobila. Noben ni imel ?asa, ti s punco živiš v študentu, jaz pa imam družino. Ampak danes dopoldne pa je šlo. Kot je dogovorjeno, te poberem na avtobusni postaji. Res si mi vše?: lep trebuš?ek, simpati?en fant. Poznaš pot in se zapeljeva proti zapuš?enemu parkiriš?u. Ustavim in ?akam na ukaze. Sedeže potegneva naprej in se preseliva na zadnje sedeže. Ti sedeš, ja se pa uležem
vro? poletni dan, ura se je bližala 21 uri zve?er, v ozra?ju je bilo vse nabito s polno pozitivne energije, ko smo sedeli na moji pojstelji, se zabavali ter pili pivo, bil je prav božanski ob?utek na desni strani so sedeli štirje in na moji levi trije fantje, vsi nabiti s svojo eroti?no energijo in po?asi mi je roka zdrsela do budija po laseh in nato po vratu, mikico sem mu kar strgal s telesa in
To je bilo nujno. Nisem ve? zdržal. Fantov žebelj sem moral videti. Brez odlašanja sem mu potegnil spodnjice do kolen. Izsko?il je – beti?. Ni? posebnega po dolžini, toda tako mil, s tako nežno, tanko, bledo kožico… In divje ?rnimi, zavitimi dla?icami, ki so obraš?ale koren onéja ter polje nad njim. Jajca – tudi v tako nežni, beli vre?ici in s kratkimi dla?icami na sebi. Ko sem ga osvobajal
Vstanem iz stola...se sprehodim, kot da bi me nekaj motilo si popravim ovratnik majcke, vendar tesnoba ne izgine...ponovno se usedem. Sedim...razmisljam oz. poskusam razmisljati in v trenutku, ko ujamem misel, mimo prileti nova, zopet novejsa in tako v nedogled. Vse skupaj je zmesnjava...se premaknem na stolu vse me moti..ponovno vstanem in z neznanimi gibi poskusam priti do konca sobe, da bi
Katja, saj ti ne more uspeti! ?eprav: mogo?e je vse. Vse. Ker ?e ti uspe, te bom… Davor bi me moral poklicati pred tremi urami. Ni me poklical. Obljubil je, ja. Ena pono?i je. Ne spi se mi še ?isto ni?. Ne zaradi popitih kav. Jasno, midva ne moreva biti ve?no skupaj. Vseeno: zdaj bi bilo prehitro. Naj še malo traja. In kaj se mala praska, kjer je nima kaj srbeti!Moj odnos z Davorjem je zgodba
Bilo je proti koncu poletja med sprehodom po osamljenem gozdi?ku, po odlo?itvi da zaideva malo v naravo zve?er, ko se hlad za?ne spuš?ati nad dolino. Oba rahlo potrebna saj je v poletnih dneh težko drkati ali seksati v vro?ini.Na pol poti, ko je vro?inski val že pojenjal, so se za?eli oglašat najini potrebni lul?ki, kateri so do sedaj že napol otrdeli. Zaželela sva si malo postati in uživati v
Po tem ko sva si s sosedom obdelala ti?e, sva se nekaj dni posvetila svojim puncam. Ti dnevi so bli samo ljub?kanje in ni? drugega. Po enem tednu sva se spet dobila, ko je on bil sam doma. Ko sem prišel k njemu me je do?akal samo v gatah. Takoj sem vedel kaj ima v mislih. Približal sem mu se in pokleknil toda ustavil me je in rekel, da tokrat ima nekaj drugega v mislih. Pogledal sem ga in videl
Prvi?… Kateri prvi?? Prvi?ev je mnogo. Se sploh kdaj nehajo? Kdo ve, verjetno je to odvisno do radovednosti. Baje se tudi umre enkrat prvi?. Ampak tisti prvi? prvi?? Tudi ta pri meni ni bil samo eden.Eden sem mi je dogodil na avtobusu. Bil sem gimnazijec, hudo zelen gimnazijec. Moje seksualne izkušnje so bile omejena na lastnega ti?a in vsakodnevne operacije z njim. V šolo sem se vozil z
Danes sem pa? doma in o?itno vendarle ne dovolj bolan, da ne bi zmogel malo fantaziranja, zato vam podarjam prvo gej zgodbico na tem bloggu. Upam, da vam bo vše? in da si zaželite naglas kdaj še kakšne. No? ima svojo mo?. Na študentskih izletih sploh. In prav tam sem se znašel z njim v isti postelji. Najini postelji. Zatipal sem ga poleg sebe, v tej isti postelji. Bil je urejen, poznalo se mu je,
Takrat sem delal na ministrstvu. Za umret dolgo?asno, družbeno nekoristno, a glede na koli?ino vloženega dela dobro pla?ano. V?asih si je treba v življenju odpo?iti in nabrat mo?i za kaj bolj smiselnega. Tista služba je bila naporna zaradi intrig. Toliko spletk, babje hudobije in nesmiselnih spopadov za vsako malenkost, ki postanejo razumljivi šele, ko spoznaš zakulisje, nisem doživel ne prej ne
Zelo je bil crkljiv. Pravim bil, ker ga ni ve? na spregled. Dovolj dolgo ni prišel, da vem, da ga ne bo ve?. Potepel se je drugam. Gotovo se zdaj stiska h komu drugemu, drema in prede v njegovem objemu. Morda pomiva posodo, brklja po kuhinji in ga osre?uje s predano bližino. Ali pa se prav ob tej uri z njim pari, burno in glasno, kot to delajo ma?ki. Mi je kaj zameril? Naveli?ati se me skoraj ni
Navežeš stik, se meniš in zmeniš, prideš na prvi zmenek in ga ni. Deset minut. Dvajset minut. Pokli?eš. Telefon izklju?en. Klel sem kot Madžar. Takšni virtualni kljukci si zaslužijo kazen, vzgojno, ostro, da bi jo pomnil! Ja, iz islamske republike bi bilo treba uvoziti vod izurjene nravstvene policije, pa naj prevarante izsledi in jih nažge po podplatih… Še bolj sem bil jezen nase. Sam sem si bil
O živjo, kaj pa ti tuki« »Ah, kr tako sem se mal oglasil, že dolg ?asa nisem bil pr teb na obisku« »Lepo, lepo, kr naprej« Šment, njega pa res nisem pri?akoval. Pa ne, da me je spet prišel dražit. Kot da bi vedel, da me njegova prisotnost vznemirja in da bom spet potreboval tedne, da ga bom iztisnil iz svojega spomina. Dons zve?er si ga bom spet vrgel na roke. Tokrat ne bom potreboval
Nisem se mogel usesti in ?akati. Še stati nisem mogel pri miru. V nekaj minutah sem si po nepokošeni travi uhodil potko. Med prsti sem drobil vrši?ke, ki sem jih lomil z grmovja na robu travnika. Postopal se gor in dol ter metal koš?ke razlomljenih vejic med ivanjš?ice, zlatice in tiste rozaste rožice, petelin?ke ali kar so. Še šest minut do enajste. O jutranji rosi in svežini ni bilo ve? sledu.
Prizgem luc in stopim v kopalnico. Popravim brisaco, ki visi nekam cudno na obesalu in stopim pred ogledalo. Kje imam kremo, ze spet moram namazati ustnice, si recem. Ta labelo ni za nikamor, kar naprej suhe ustnice, bolj ko mazes bolj se ustne susijo. Se dobro da sm si kupil to kremico. Si namzem ustnice, jo spravim v zep in ponovno preverim, ce je obraz dobro obrit. Kot dojenckova ritka, recem
Za sabo sem imel naporen dan. Bil sem zmatran in brez energije. Za mano je bil res kur?ev naporen dan. Za povrh sega so še me kolegi klicali naj pridem z njimi žurat. Ker so že res zatežili in obljubili noro zabavo sem se odlo?il, da grem vsaj za malo pogledat. In sem šel. Po nekaj kozarcih pija?e sem spoznal, da je to ?isto navadno druženje. Sploh ni bilo zabavnega vzdušja, brez kakršne
Johanca« je pet minut od moje službe. Je najbližji lokal, kjer se lahko spodobno usedeš in slišiš sogovornika. Inštitutski smo v gostilni stalni gostje. Tudi jaz grem v?asih tja med malico. In pri Johanci sem ga spoznal. Nepri?akovano. Tja je prišel na novo v službo.Prvi? sem ga videl, ko se je pojavil na vratih sobe. Vstopil, obstal. Slok, vzravnan. Zbran. Šel je s pogledom po mizah,
Stopal sem po poti pri?akovanj. Bo kaj? Ne bo ni?? Potipal sem se po hla?nih žepih. Moja sveta trojica, denarnica, klju?i in kondomi, je na svojem mestu. Kondomi za vsak primer. Da mi na bi bilo žal, ?e bi se kaj prikazalo.Kazalo ni na ni?. ?isto ni?. Kar ni ni? boljše oziroma je slabše: upokojenci. Nasmihajo se mi. Migajo. Ne razumem. Da bi šel z njimi iz so?utja? Iz usmiljenja? Mi
Odpeljal se je v svojem avtomobil?ku. Gledal sem skozi oko, kako je izginil za ovinkom. Presneti drek. Kdor besede špara, onéga strada. Na koncu je rekel, kar je rekel. Saj pravzaprav ni rekel, da seks ne pride v poštev. Kaj nisem bil bolj iznajdljiv! Kakšno priložnost sem pustil oditi skozi vrata! Pojma nimate, kako je luštkan.Ja zavarovalniški agent. Dela za zavarovalnico s tujim imenom, h
Kaj naj to pomeni? Zakaj se ne oglasi? Obrnil sem se stran od vhodnih vrat in pogledal po uli?ici proti glavnemu trgu. Dan se je bližal koncu, po vrtovih gostinskih lokalov so se prižgale prve lu?ke. Lep, prijeten, miren poleten ve?er se je naredil po razbeljenem dnevu. To je tistih nekaj tednov, ko celo zrak v mojem zadrhti in ko se zdi vse mogo?e; ko se ve?ernega razpoloženja na ulicah dotakne
Si bo premislil? Me bo postavil pred vrata? Je sploh kaj premišljeval ali me je samo gledal? Me je morda presojal in preudarjal, kakšna je moja posteljnouporabna vrednost? ?as je stal nepremi?no in on z njim. Ker se ni ni? zgodilo, sem za?util, da me ne bo nagnal. Niti na finejši na?in odsloviti. Premaknil se je. Po?asi. S pogledom uprtim v moje o?i. Zona mi je šla po hrbtu. Stisnilo me je.
© 1995-2024 FREYA Communications, Inc.
ALL RIGHTS RESERVED.